Bizetova Carmen

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Kultura / petek, 25. januar 2008 / 06:00

Včeraj in danes na velikem odru Gallusove dvorane v produkciji SNG Opera in balet Ljubljana premierno uprizarjajo operno predstavo Carmen Georgesa Bizeta.

Režiser Charles Roubaud se je s soustvarjalci lotil velikega izziva in slovenskemu občinstvu predstavlja svoje videnje zgodbe o vihravi zapeljivki Carmen, ki v različnih zvrsteh umetnosti že spoštljivih 130 let buri domišljijo tako ljubiteljev opere kot poustvarjalcev tega zanimivega lika.

Ob svetovni premieri marca 1875 v Parizu so opero Carmen sprejeli hladno in ravnodušno. Kljub temu so jo še istega leta uprizorili kar triintridesetkrat. Postala je eno najbolj priljubljenih opernih del, kar jih je bilo kdaj ustvarjenih. Pri nas je bila Carmen prvič uprizorjena 2. januarja 1896 na odru Deželnega gledališča v Ljubljani v režiji Josipa Nollija in pod dirigentskim vodstvom Hilarija Beniška. Nazadnje smo si jo lahko v Ljubljani ogledali v sezoni 1988/89. Režiser je bil Tamas Ferkai, dirigiral je Lovrenc Arnič. Carmen sta peli Alenka Dernač-Bunta in Zlatomira Nikolova, don Joseja pa Dimitrij Damjanov, Janez Lotrič in Miro Solman.

Georges Bizet je opero Carmen zložil med letoma 1873 in 1874. Libreto, ki sta ga ob skladateljevem sodelovanju in po literarni predlogi Prosperja Merimeeja napisala Henri Meilhac in Ludovic Halevy, velja za enega najboljših v celotni operni literaturi, saj je znamenita zgodba o zapeljivi ciganki v resnici ljudska drama nebrzdane strasti. Bleščeče prihodnosti opere, o kateri je sanjal, Bizet ni nikoli dočakal, čeprav je prišla kmalu po premieri in le štiri mesece po njegovi prezgodnji smrti. S svojo Carmen pa je vendarle razburkal pariško operno javnost, s čimer je vsaj opozoril na svoj 'prevratniški' potencial. Pariško občinstvo se je pravzaprav odzvalo na Bizetov odmik od lokalnih pričakovanj in konvencij opere comique (komične opere) ter širših družbenih vrednot. Prav odstopanje od različnih norm in odzivi kritikov na takšno ravnanje najbolj nazorno osvetljujejo Bizetovo inovativnost in družbeno klimo, v kateri je skladatelj ustvaril svojo mojstrovino.

Režiser najnovejše ljubljanske uprizoritve Charles Roubaud se v svoji režiji poskuša izogniti skušnjavam, da bi Carmen bodisi uprizoril tradicionalno bodisi pretirano povezoval s sodobnostjo. Svoje videnje zdaj že kar pregovorne 'fatalke' pa pojasnjuje z naslednjimi besedami: »Carmen je Bizetova pripoved (napoved) neke popolnoma druge zgodbe, zgodbe, ki gre prek dobrega in zla, prek političnih in družbenih zavez, zgodbe nekega popolnoma svobodnega bitja v grozečem svetu, ki zaudarja po državljanski vojni in moški (so)krivdi.«

Ljubljanska Carmen tokrat združuje mednarodno zasedbo. Zaradi velikega števila ponovitev bo po več nosilcev glavnih vlog. V vlogi don Joseja bomo videli Luca Lombarda, Branka Robinšaka in Mariana Talabo; Carmen bodo pele Sophie Fournier, Andželina Švačka in Annie Vavrille; Escamilla Bernard Imbert, Martin Malachovský, Jože Vidic in Robert Vrčon; Micaelo pa Sabina Cvilak, Martina Zadro in Urška Žižek. Ponovitve opere so napovedane vse do 9. februarja, vendar naj bi bile po zadnjih informacijah že razprodane, tako da poleti načrtujejo še kakšno.