Tanja Križaj

Domače okolje nudi najboljše možnosti

Delovna terapija na domu je za naše okolje nekaj novega. Pogumno se ga je lotila mlada Tanja Križaj iz Čadovelj, ki je za to delo kot samostojna izvajalka zdravstvenih storitev pridobila dovoljenje ministrstva za zdravje.

Delovno terapijo pri nas poznamo zlasti v institucijah, ki se ukvarjajo z rehabilitacijo bolnikov in invalidov, pa tudi v domovih starostnikov, medtem ko za te vrste storitev na terenu doslej še nismo slišali. V tujini pa je že dolgo uveljavljena, saj strokovnjaki ugotavljajo, da je velika prednost, če lahko klientu v domačem okolju nudijo storitve, ki mu pomagajo, da po kapi, poškodbi, nevroloških obolenjih spet pridobijo samostojnost in neodvisnost od pomoči drugih. Za takšno dejavnost se je pri nas opogumila Tanja Križaj, diplomirana delovna terapevtka, ki je doslej delala v ustanovi, ki se ukvarja z ljudmi po poškodbi glave. Delovna terapija v instituciji je velikega pomena, žal pa veliko ljudi po rehabilitaciji ostane brez podaljšane tovrstne oskrbe, ko se vrne domov.

»Prek svojega dosedanjega dela sem spoznala, da na tem področju obstajajo velike potrebe,« pojasnjuje Tanja Križaj. »Domače okolje je namreč velik potencial. Danes se stremi k temu, da bi ljudje čim dlje ostajali doma, tako v starosti kot po različnih bolezenskih stanjih, zaradi katerih je njihovo vsakdanje življenje ovirano, oni sami pa odvisni od pomoči drugih. Delovni terapevt skuša doseči, da bi bil klient v svojem domačem okolju čim bolj samostojen in neodvisen od pomoči drugih. Z učenjem skuša izboljšati njegove spretnosti pri oblačenju, hranjenju, osebni higieni, gospodinjskih dejavnostih, vključevanju v družbeno okolje, kamor sodijo nakupovanje, uporaba javnih prevoznih sredstev, opravki na pošti, v trgovini, na tržnici … Te dejavnosti so za človeka pomemben del njegovega vsakdana. Delovna terapija lahko pomaga vsem, ki imajo težave pri funkcioniranju v vsakdanjih življenjskih dejavnostih, najbolj pogosto pa ljudem po možganski kapi, poškodbah glave, starostnikom, ljudem z motnjami v duševnem zdravju, bolnikom z nevrološkimi obolenji.«

Tanja Križaj opozarja na razliko med delovno terapijo in pomočjo na domu. »Delovni terapevt človeka nauči, da se lahko sam obleče, hrani, umije … pri pomoči na domu pa gre za to, da pomočniki to opravijo namesto njega.« Tudi svojci so pri delovni terapiji na domu lahko bolj vključeni kot v institucijah. Delovni terapevt jim lahko svetuje in jih nauči pravilnega ravnanja s svojcem, ki potrebuje pomoč, svetuje jim pri prilagoditvah doma, pri uporabi ortopedsko–tehničnih pripomočkov in podobnem, da bi bilo človeku po bolezni ali poškodbi vse bolj dostopno in varno, dodaja Tanja Križaj.

Kako poteka delo delovnega terapevta na domu bolnika, ki denimo okreva po možganski kapi? Tanja Križaj razloži: »Ko obiščem klienta na domu, se najprej spoznava. Gre za individualno usmerjen pristop, ko se pogovoriva o problemih, ki jih ima bolnik po kapi, in skupaj poiščeva rešitve. Pomembni so njegovi interesi, vrednote, želje, družinsko ozadje. Vse to je treba upoštevati pri njegovi celoviti obravnavi, enako tudi posameznikove sposobnosti in spretnosti. Nato pripraviva načrt obravnave s kratkoročnimi in dolgoročnimi cilji. Cilji so običajno čim bolj samostojno izvajanje vsakodnevnih aktivnosti, čim večja vključenost v družbeno in socialno okolje, ohranjanje in izboljševanje sposobnosti in spretnosti. Pomembno je, da se to izvaja v domačem okolju, ki je največji potencial za ponovno integracijo.«

Delovna terapija je pretežno individualno početje, Tanja Križaj pa ne izključuje tudi dela za razna društva in morebitne skupinske dejavnosti za njihove člane. Svoje delo je doslej predstavila dvema društvoma, sicer pa pravi, da bi pri ozaveščanju ljudi o možnostih delovne terapije lahko svojo vlogo odigrali tudi zdravniki in drugi zdravstveni delavci. Tanja Križaj je z delovno terapijo na domu pravkar dobro začela. Izvaja jo pretežno na območju Gorenjske, vendar ni omejena zgolj nanjo, saj se vsaj za začetek še ni odločila, da bi se s koncesijo vezala na določen kraj.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / petek, 26. julij 2024 / 07:53

Poletni festival Kranfest

Kranj – Danes in jutri bo v Kranju potekal tradicionalni poletni festival Kranfest 2024. Začel se bo že danes dopoldne, ko se v Kranj pripelje Karavana okusov, ki bo do poznega sobotnega večera par...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:55

Ultratekaška legenda v ZDA

Jeseničanka Petra Pirc, ki od študentskih let živi v Ameriki, je ena najboljših ekstremnih tekačic v Združenih državah Amerike. Imenujejo jo kar "legenda ekstremnih gorskih tekov". Zmaguje na gorskih...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:41

Težki časi za kranjsko Slogo

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj preživlja težke čase. Ob veliki zadolženosti, ki bo še najmanj pet let bremenila poslovanje, je zadruga lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijo...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:37

Alprem z novimi vsebinami

Območje nekdanjega industrijskega podjetja Alprem v središču Kamnika se razvija v vse bolj živahen del mesta. Namesto propadajočih zidov so ob podpori lastnika stvari v svoje roke vzeli društva in mla...

Kultura / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:26

Naprej z nasmehom

Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh je v Kulturnem domu na Breznici navdušilo občinstvo z avtorsko gledališko predstavo Kako naprej?.

Šenčur / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:24

Televizijo so hodili gledat v zadrugo

Etnolog dr. Jože Hudales, urednik knjige Šenčur in Šenčurjani okrog leta 1960, je v Šenčurju predstavil delo, ki je nastalo po gradivu ameriškega antropologa Joela M. Halperna iz leta 1961/62.