Otroška peresa

Kruh naš vsakdanji

Kruh so mesili že Egipčani. Kvasa niso poznali, kruh so mesili z nogami. V njem so pogosto našli pesek. Afričani še danes pečejo kruh brez kvasa. Ker je v Afriki lakota, se, ko pride humanitarna pomoč, vsi zgnetejo okoli kruha. Pri tem je srečen tisti, ki dobi en kos, nekateri pa ne dobijo nič. Kruh je osnovna dobrina, zanimivo pa je, da nekateri iz najrevnejših območij, kjer kruha sploh ne poznajo, ne cenijo te hrane.

Ker naša mama peče kruh doma, mi tisti iz trgovine ni všeč. Je preveč kisel. Ko je mama za en teden odšla na morje, je napekla malo več kruha. Seveda je v dveh dneh pošel. Ker ga je zmanjkalo, smo ga kupili v trgovini. Kruh je bil kiselkast, sploh se ga ni dalo jesti. Pet dni smo zdržali brez kruha. Ko se je mama vrnila z morja, je najprej spekla zlato rjavo zapečen kruh. Takrat – to je bilo pred tremi leti – smo se naučili ceniti domač kruh. Sedaj mama vedno napeče dovolj kruha, ki ga pojemo v dveh tednih. Mamin kruh je dober, lahko se ga je brez namaza.

V Afriki, kjer ne poznajo kvasa, jedo ves čas 'zbit' kruh, ki ni zelo okusen, a je hranilen. Ko sem bil v Italiji, sem spoznal njihovo navado; pečejo kruh, ki je brez okusa, z zelo trdo skorjo in mehko sredico. Ta kruh imajo Italijani poleg njihovih testenin. Vsak dan me v kuhinji čaka svež kruh, ki je tak, kot da bi bil ravno pečen. Ker je to ena od osnovnih jedi, so se na Slovenskem o njem pojavili številni pregovori; z enim končujem ta spis: Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga!

Dejan Benedik, 8. č, OŠ Stražišče

Čakamo kužka

Spomladi bomo dobili kužka. Če bo punčka, bo Tara ali pa Gaja. Za fantka pa še ne vemo. Zdaj imamo hrčka, pa smo se ga že naveličali. Upam, da bomo dobili črnega ali belega kužka, saj so mi taki najlepši.

Zala Prevc, 2. razred, PŠ Dražgoše

Domišljija na potepu

Domišljijo ima lahko vsak, a le če posluša.

Pamet je prebrisana stvar, ki ne pride sama od sebe.

Če jo hočeš dobiti, hodi v šolo, saj jo boš le tako dobil.

Otroci jo imajo zelo, zelo veliko, seveda tudi odrasli.

Katja Mohorič, 4. a, OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas

Osmošolci na Spuhlji pri Ptuju

Pri nas doma se samo ozreš s terase, pa lahko vidiš Julijske Alpe, Pokljuko, Karavanke. Tukaj na Spuhlji je sama ravnina, šele kilometre daleč so neki gozdovi, ki malce popestrijo razgled. Mislim, da se te pokrajine ne bi navadila, četudi bi tu prebivala celo leto. Pa vendar je po svoje lepo, a na Gorenjcem tuj način. In ravno zato tega razgleda ne bom pozabila.

Valentina Gnamuš, OŠ Žirovnica