Po besedah Renate Pamič so na kranjskem zavodu za varstvo kulturne dediščine prepoznali devet od desetih glav. (Foto: Gorazd Kavčič)

Za razrezane kipe ni rešitve

Desetih bronastih kipov, ki so jih pred dobrim tednom ukradli na Gorenjskem, ne bo možno sanirati. Precej delov je povsem nerazpoznavnih.

Kranj – Deset bronastih kipov, ki so jih pred dobrim tednom dni ukradli na Gorenjskem in so jih policisti prejšnji teden v zelo slabem stanju našli v okolici Ljubljane, so na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Kranj v preteklih dneh poskusili sortirati s pomočjo akademske kiparke. Ugotovili so, da je večji del razrezanih delov nerazpoznaven, tiste dele, ki logično sodijo skupaj, pa so že dokumentirali. »Najverjetneje so kipi izgubljeni. Za doprsna kipa v Zabreznici in štiri na Plavžu obstajajo kalupi in jih bo možno na novo vliti, za druge pa kalupov ni več. Vsi uničeni kipi so bili sicer zelo kakovostni, največjo vrednost pa je imel Kalinov kip talca v Dragi. Vsaj za ta kip bomo poskušali še proučiti dodatne možnosti, da ga morda le sanirajo. A tudi tu ni veliko upanja,« je povedala Renata Pamič, konzervatorska svetovalka na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Kranj.

Po odmevnih tatvinah bronastih kipov se je javnost, ki jo je uničenje kulturne narodne dediščine pošteno pretreslo, začela spraševati, ali so bili oskrunjeni spomeniki sploh primerno varovani. Bi morda z drugačnim načinom pritrditve kipov na betonske podstavke lahko preprečili kraje? Pamičeva pravi, da ne: »Če kdo želi ukrasti kip, ga najbrž tudi bo. Tudi trezor SKB banke je bil odlično varovan, pa so ga vseeno oropali.«

Po besedah Pamičeve sta bila tudi doprsna kipa književnikov Frana S. Finžgarja in Janeza Jalna v Zabreznici povsem primerno usidrana na podstavka, čeprav so nekateri o tem dvomili, češ da sta bila privita zgolj z enim vijakom. »Fiksiranje je pomembno toliko, da kip stabilno stoji tudi ob slabih vremenskih razmerah, torej da mu ne pridejo do živega sneg, žled ali veter,« pojasnjuje. Doprsni kipi narodnih herojev in železarjev na Jesenicah so bili, denimo, odlično usidrani, saj so bili vijaki zaliti. Tatovi so imeli zato z njimi težje delo kot s kipoma v Zabreznici, a so tatvino po daljšem majanju kipov vseeno izvedli. Sta pa zato podstavka spomenikov v Zabreznici ostala brez poškodb, na betonskih podstavkih na Plavžu pa je bila povzročena še dodatna škoda.

Podobno Pamičeva razmišlja o varovanju spomenikov. »To je stvar kulture. Čuvajev za spomenike ne potrebujemo, če bi znali spoštovati svojo kulturno in naravno dediščino. Vseeno pa je tam, kjer je ta možnost dana in se vandalizem večkrat pojavi, morda vredno razmišljati o ureditvi videonadzora,« pove sogovornica.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / ponedeljek, 18. november 2013 / 13:12

Roparju pogojna kazen

Kranj - Na kranjskem okrožnem sodišču so na pogojno kazen leto dni zapora obsodili 22-letnega Almirja Porčiča, ki je leta 2010 oropal poslovalnico avtošole Ekspert v Kranju, pri tem pa »iztržil« 70...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Varno in zdravo na soncu

Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi, nevarno pa je prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom. Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomem...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hrustljavo, zdravo, tudi pikantno

Solate pri žaru ne smejo manjkati

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Francoza spet v napadu

Citroën Berlingo in Peugeot Partner bosta spet agresivno nastopila v razredu križancev med osebnimi avtomobili in lahkimi dostavniki.

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Premišljeno z zdravili

Zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih po uporabi ali preteku roka uporabnosti nikar ne mečite v smeti ali v straniščno školjko. Komunalna podjetja imajo zbiralne akcije nevarnih odpadkov, na v...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hudičev sadež na prestolu svetovne prehrane

Kdaj smo se na Slovenskem prvič srečali s krompirjem, ni povsem jasno, domneva pa se, da v tridesetih letih 18. stoletja. Dobra tri desetletja kasneje, natančneje 16. maja 1767, je Marija Terezija pod...