Za razrezane kipe ni rešitve

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / torek, 22. januar 2008 / 06:00

Desetih bronastih kipov, ki so jih pred dobrim tednom ukradli na Gorenjskem, ne bo možno sanirati. Precej delov je povsem nerazpoznavnih.

Kranj – Deset bronastih kipov, ki so jih pred dobrim tednom dni ukradli na Gorenjskem in so jih policisti prejšnji teden v zelo slabem stanju našli v okolici Ljubljane, so na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Kranj v preteklih dneh poskusili sortirati s pomočjo akademske kiparke. Ugotovili so, da je večji del razrezanih delov nerazpoznaven, tiste dele, ki logično sodijo skupaj, pa so že dokumentirali. »Najverjetneje so kipi izgubljeni. Za doprsna kipa v Zabreznici in štiri na Plavžu obstajajo kalupi in jih bo možno na novo vliti, za druge pa kalupov ni več. Vsi uničeni kipi so bili sicer zelo kakovostni, največjo vrednost pa je imel Kalinov kip talca v Dragi. Vsaj za ta kip bomo poskušali še proučiti dodatne možnosti, da ga morda le sanirajo. A tudi tu ni veliko upanja,« je povedala Renata Pamič, konzervatorska svetovalka na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Kranj.

Po odmevnih tatvinah bronastih kipov se je javnost, ki jo je uničenje kulturne narodne dediščine pošteno pretreslo, začela spraševati, ali so bili oskrunjeni spomeniki sploh primerno varovani. Bi morda z drugačnim načinom pritrditve kipov na betonske podstavke lahko preprečili kraje? Pamičeva pravi, da ne: »Če kdo želi ukrasti kip, ga najbrž tudi bo. Tudi trezor SKB banke je bil odlično varovan, pa so ga vseeno oropali.«

Po besedah Pamičeve sta bila tudi doprsna kipa književnikov Frana S. Finžgarja in Janeza Jalna v Zabreznici povsem primerno usidrana na podstavka, čeprav so nekateri o tem dvomili, češ da sta bila privita zgolj z enim vijakom. »Fiksiranje je pomembno toliko, da kip stabilno stoji tudi ob slabih vremenskih razmerah, torej da mu ne pridejo do živega sneg, žled ali veter,« pojasnjuje. Doprsni kipi narodnih herojev in železarjev na Jesenicah so bili, denimo, odlično usidrani, saj so bili vijaki zaliti. Tatovi so imeli zato z njimi težje delo kot s kipoma v Zabreznici, a so tatvino po daljšem majanju kipov vseeno izvedli. Sta pa zato podstavka spomenikov v Zabreznici ostala brez poškodb, na betonskih podstavkih na Plavžu pa je bila povzročena še dodatna škoda.

Podobno Pamičeva razmišlja o varovanju spomenikov. »To je stvar kulture. Čuvajev za spomenike ne potrebujemo, če bi znali spoštovati svojo kulturno in naravno dediščino. Vseeno pa je tam, kjer je ta možnost dana in se vandalizem večkrat pojavi, morda vredno razmišljati o ureditvi videonadzora,« pove sogovornica.