Nominator 285

Tisti, ki se spoznajo in precej vedo ter dajo veliko na astrološka znamenja in horoskop, vedo povedati, da so ljudje, rojeni v znamenju kozoroga, znanilci zime.

In da je po kakovosti kardinalno znamenje. Nedvomno pa je Klavdij Tutta, magister likovnih umetnosti, novogoriški slikar, ki že poldrugo desetletje živi in dela v Kranju, na Gorenji Savi, rojen z veliko sonca in kozmičnega razuma. Pretekli petek, na predvečer praznovanja Klavdijevega življenjskega in ustvarjalnega jubileja, je v »mesto« vsaj simbolno posijalo sonce. Župan taistega mesta Damjan Perne, sopokrovitelj obsežnega Tutovega umetniško-likovnega projekta, je bil navdušen nad zelo številno obiskanem odprtju sedmih razstav in predstavitvi obsežnega spremljajočega kataloga, knjige z naslovom Po poti mediteranskih metamorfoz … 2003–2007. Po njegovem je prav Klavdij Tutta »glavni krivec«, da imamo v Kranju v tem zimskem času nenavadno visoke, mediteranske temperature. Odlično zamišljeno in pripravljeno dogajanje ob umetnikovem obhajanju abrahama se je pričelo v občinski galeriji, v dvorani pred županovo pisarno, kjer je povabljena goriška druščina, prijatelji in sorodniki, začenjala večerni kulturno-družabni dogodek. V Galeriji mestne občine, kjer je slavljenec razstavil svoja starejša dela, ustvarjena v »goriškem« obdobju in ki so ostala v njegovi lasti, nam je slišana Zdravljica priložnostnih pevcev načela domovinski čut. Kol´k´r kapl´c, tol´ko let … pa velevala, da smo tisti večer Klavdiju prvič nazdravili. Novogoriški župan Mirko Brulc s soprogo Jelko se je s spoštovanjem do obsežnega likovnega projekta ter umetnika odzval vabilu in ob tem imel »čast« videti delovni prostor župana Perneta, kamor ga je povabil na vljuden klepet. Z ženama, Gabrijelo Brulc in Tanjo Perne, dekliško Kavčič, so pod imenitno sliko mesta videti prav »predsedniško«. Slika slikarja, violinista in skladatelja, Istrana Saše Šantla (1883-1945), med drugim je napisal opereto Blejski zvon, je pospremila že veliko mestnih šefov in bog ne daj, da bi znala pripovedovati. Sprehod skozi mesto, po Prešernovi do Galerije mestne hiše, je pravzaprav dobro del. Deževno ozračje je zbistrilo duha in Klavdijeva sončno kozmična pripoved nas je vsaj malo odpeljala v njegov svet. Barbara Ravnik Toman, direktorica Gorenjskega muzeja Kranj, glavnega organizatorja kataloga, prav tako navdušena nad likovnim projektom, je tokrat spremenila protokol. Najprej rože, potem nagovor, v katerem se je veselila, da umetnik nima prav nikakršnih ustvarjalnih muk. Ponovno izvrsten je bil likovni kritik dr. Damir Globočnik, umetnostni zgodovinar, muzejski svetovalec in vodja Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju. V Tuttovem katalogu s strokovnim besedilom »nastopa« v spremstvu še sedmih likovnih kritikov, kar je prav tako svojevrsten presežek. Še posebej srčno pa je bilo na odprtju srečati dr. Ceneta Avguština, nekdanjega direktorja Muzeja, častnega občana občine Radovljica, staroste slovenskih likovnih kritikov in svojevrstnega mentorja Radovljičana Damirja Globočnika.

Za še en presežek, glasbeni, je poskrbel multi umetnik Lado Jakša, ki si je pripoved razstavljenih slik vzel za tokratne partiture. Odlično. Vse skupaj pa je Lado Jakša nadgradil s »multivizijo«, prepletom Tuttove likovne pripovedi, svojih fotografij in glasbene podlage. Bravo! Odličnost umetniškega projekta dopolnjuje tudi všečna ideja v kleti Galerije Prešernove hiše, kjer razstavljajo prijatelji slikarji skozi portret videnja svojega kolega. Sreča mi je naklonila priložnost, ko si je slavljenec vzel trenutek in se s katalogom predstavil pred izjemno sliko hrvaškega slikarja Velimirja Račkega. Odličen ambient, prijetna osvetlitev in natančna postavitev. Kar je pravzaprav vodilo skozi vseh sedem prostorov. Polifemovo oko, stekleni objekti, ki jih je avtor soustvaril s pomočjo steklarskega mojstra Matjaža Gosteničarja iz Slovenj Gradca, je med drugimi očarala tudi ljubitelja umetnosti, simpatični kranjski par: Tanjo Dimitrievsko, do leta 1995 igralsko Prešernovega gledališča, odtlej članico igralskega ansambla MGL-a, in njenega uspešnega poslovnega moža Tomaža Roglja, ekonomista, bankirja v LHB. Tomaž Rogelj, pred leti se je govorilo, da se za službo dogovarja z Zlatkom Kavčičem v GB, je pred časom zaradi drugačnega pogleda na organizacijo posla odstopil kot predsednik vaterpolskega kluba Triglav, kar je še danes pomenljivo dejanje. A ne za vse. Nekaj na to tematiko bi seveda lahko povedal tudi Iztok Kraševec - Gero, direktor vaterpolske reprezentance, podjetnik in predsednik Sekcije terapevtov naravnega zdravljenja pri GZS. S spremljevalko, ženo Brigito Eling B., sta si prišla pogledat, kakšno je lahko praznovanje petdesetletnice, saj jo bo Gero, »nekoč« vaterpolist legendarne prve »yu« lige, moral praznovati prihodnji mesec. Tako in drugače nas je tisti večer, seveda tja v noč, prevzemala umetnost. Sončeva in kozmična energija figuralike, risbe in barve, ki jo že dobra tri desetletja pripoveduje Klavdij Tutta. Za vsem tem pa stoji ženstvena energija, zaradi katere je pravzaprav prišel na Gorenjsko. Klementina Golija, njuna prvorojena Evita in mlajša Tinaja, so ženske, zaradi katerih Klavdij vidi svet barviteje. Simpatična Klementina, akademska slikarka, se je, tam enkrat sredi noči, le pomenljivo nasmehnila, ko sem jo vprašal, če je kaj važna, ker ima takega moža. Ja, v Kranj je prinesel drugačen veter. Čestitam!