Ne pod Gorenjsko ne pod Zasavje

Župani občin Domžale, Kamnik, Komenda, Mengeš, Trzin, Moravče in Lukovica, ki tvorijo t. i. Podjetno regijo, vztrajajo pri ustanovitvi svoje pokrajine. K sebi bi vzeli še Litijo in morda Zagorje, ne pa tudi občin Trbovlje in Hrastnik, kakor je zapisano v predlogu vlade.

Severnoljubljanske občine ali občine t. i. Podjetne regije so odločno zavrnile prvotni predlog vlade o ustanovitvi enotne Osrednjeslovenske pokrajine in občinski sveti vseh osmih občin so sprejeli jasne sklepe, iz katerih je razvidno, naj se severno-vzhodni del osrednje Slovenije oblikuje v samostojno Kamniško- Zasavsko pokrajino. Pri določitvi sedeža pokrajine so bili interesi občin zelo različni, saj so bili med predlogi Kamnik, Domžale, Litija in celo Lukovica. Vladni predlog v sklopu omenjene pokrajine, ki naj bi tako združevala 150 tisoč prebivalcev, predvideva tudi občine Zagorje, Hrastnik in Trbovlje, kjer naj bi bil tudi sedež pokrajinskega sveta, v katerem bi sedelo 39 članov.

Meje pokrajine še niso določene, a župani in poslanci s tega območja so si enotni, da z Zasavjem nimajo skupnega nič, povezovanje z Ljubljano ali Gorenjsko pa bi jim vzelo preveč moči, potrebne za njihove velike razvojne ambicije.

»V občini Mengeš zagovarjamo ustanovitev samostojne Kamniško–Zasavske pokrajine s sedežem v Domžalah, a le do Zagorja, morda tudi vključno z njim, nikakor pa ne pristajamo na to, da bi bil sedež pokrajinskega sveta v Trbovljah. Sicer je zelo verjetno, da se bosta že občini Trbovlje in Hrastnik odločili za drugo pot, a to je njihova odločitev,« je povedal mengeški župan Franc Jerič in dodal, da bi bilo za Slovenijo veliko bolje, če bi se odločili za sedem pokrajin in v okviru takšne razdelitve bi se morale severnoljubljanske občine priključiti Gorenjski. »Sam dvomim, da bo vlada uspela realizirati svoje načrte – če jih do zdaj niso, jih tudi letos ne bodo. Začela se je predvolilna bitka in težko verjamem poslancem, da bodo dejansko kaj storili na tem področju.«

Malo zaupanja v pokrajinsko zakonodajo ima tudi župan občine Komenda Tomaž Drolec. »S pokrajinami ne bo nič, zato je škoda vseh besed okrog tega! Če nam ne bo uspelo ustanoviti lastne pokrajine znotraj Podjetne regije, potem menim, da je veliko bolje, da se priključimo Ljubljani kot pa Gorenjski. Zasavje pa sploh ne pride v poštev! Čeprav smo Komendčani Gorenjci, nas Gorenjci nikoli ne bodo vzeli za svoje, zato mi tja ne sodimo. Vedno bi bili le privesek, brez moči odločanja,« pravi Drolec, ki je od vseh županov tega območja, najbližje Kranju, a povezavi z gorenjsko prestolnico najmanj naklonjen.

Vse drugo, samo ne v Zasavje, so tudi misli moravškega župana Martina Rebolja, ki zagovarja povezavo še z Litijo, naklonjen pa bi bil tudi Gorenjski, a priključitvi pokrajini s sedežem v Kranju nasprotuje župan Domžal Toni Dragar, saj naj bi s Kranjem v teh krajih ne imeli veliko.

Kamniški župan Tone Smolnikar, ki mu mnogi pripisujejo veliko besede pri odločanju, na obisku poslanske skupine SDS v Kamniku ni bil prisoten, saj ga o tem niso obvestili in ga v ZUIM, kjer so se poslanci mudili, ni nihče povabil. »Sklep kamniškega občinskega sveta je jasen – podpiramo združitev občin Podjetne regije v samostojno pokrajino, ki bi se ji morda priključila še Litija, sedež pokrajine pa bi bil glede na zgodovinsko tradicijo pri nas v Kamniku. V pokrajini skupaj z Ljubljano bi bilo za nas zelo težko, čeprav nas povezuje problematika primestnega prometa, podobno neugodna za nas bi bila Gorenjska. Prav ničesar skupnega pa nimamo z Zasavjem in ne predstavljam si, da bi naši občani hodili v bolnišnico in po drugih opravkih v Trbovlje!«

Tako menijo nekateri tukajšnji župani, ki so – kot pravijo o predlogu samostojne pokrajine usklajeni – kakšno pa je mnenje nekaterih poslancev s tega območja, ki bodo imeli moč odločanja v državnem zboru?

»Možnosti za ustanovitev samostojne pokrajine na kamniško–domžalskem koncu so povsem realne. Po vsej verjetnosti se bodo občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje odcepile od treh velikih občin Kamnik, Domžale in Litija, vsaj take so zadnje informacije, ki jih dobivamo od kolegov poslancev. Pričakujemo, da bo to zelo prijetna regija z nekaj več kot 100 tisoč prebivalci. Industrijsko in podjetno smo zelo razviti in prepričan sem, da bi lahko uspešno delali. Ni pa za nas sprejemljiva nikakršna širša povezava, saj bi nam to glede na naše ambicije prineslo absolutno premalo glasov v pokrajinskem svetu. Čeprav še niso vsi zadovoljni, je treba poudariti, da je vlada maksimalno prisluhnila občinskim predlogom in željam,« je pojasnil kamniški poslanec SDS Rudi Veršnik.

Poslanec Robert Hrovat meni, da vladnemu predlogu, ki k t. i. Podjetni regiji načrtuje še pripojitev Zasavja, ne nasprotuje nihče, in da edini možni problem predstavlja opredelitev teh treh zasavskih občin, ki napovedujejo priključitev k posavski oz. k celjski regiji.

O tem, zakaj se občine kamniško–domžalskega območja niso priključile h Gorenjski, smo vprašali tudi poslanca Bojana Homana in mag. Branka Grimsa. Prvi je prepričan, da so vse možnosti še odprte. »Formalno je Gorenjska pokrajina že formirana, a mi smo se vedno pripravljeni pogovarjati. Odločili smo se, da podpremo enotno Gorenjsko in naš interes je takšen, da še koga dobimo zraven, ne pa, da se razbijamo na več delov. Če pogledamo v zgodovino, so Kamnik in vse okoliške občine vedno sodile pod Gorenjsko in tudi ljudje na tem območju se imajo za Gorenjce. V tem trenutku niti ni tako pomembno, katera občina se bo priključila h kateri pokrajini, bistveno je, da regionalizacijo sploh vzpostavimo.« Podobnega mnenja je tudi Grims, ki pravi, da so vse, zapisano v osnutku zakona, le ideje in da so spremembe še možne. »Glede Zagorja, Trbovelj in Hrastnika je še vse možno. Občine s Kamnikom na čelu so se pač odločile, da želijo imeti svojo pokrajino in se ne želijo priključiti Gorenjski, čeprav osebno mislim, da je to napaka, pogojena s političnimi preferencami nekaterih županov. Menim, da je ves ta prostor skozi zgodovino sodil na Gorenjsko in zna se zgoditi, da jim bo za Gorenjsko nekoč še žal. Morda se bodo lahko še odločili drugače, nenazadnje bo zakonodaja določila le nek okvir, znotraj katerega bodo še možne spremembe,« je še dejal Grims.

Gorenjski je naklonjen tudi nekdanji mengeški župan in sedanji poslanec SDS mag. Tomaž Štebe. »Zadnja novica s terena je, da se želijo občine Zagorje, Trbovlje in Hrastnik priključiti Posavski pokrajini. A ostaja težava, saj tukajšnji župani niso dovolj aktivni, da bi res dobili svojo pokrajino. Priložnost, ki jo imajo, je namreč zelo velika, čeprav menim, da bi bilo pametno, če bi se priključili Gorenjski, ki bi tako postala neprimerno bolj razvita in močna.«