Pogoji za upokojitev se spreminjajo le za ženske

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 3. januar 2008 / 06:00

Ker se pokojninska reforma uveljavlja postopno, so pogoji za upokojitev vsako leto drugačni. Pri uveljavljanju pravice do starostne pokojnine se pogoji spreminjajo le za ženske, v primerjavi z lani se jim zvišujeta potrebna starost in pokojninska doba.

Poglejmo najprej, kakšni so letos pogoji za uveljavljanje pravice do starostne pokojnine. Kot navajajo v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, se spreminjajo pogoji le za ženske. V primerjavi z lani se jim potrebna starost zvišuje za štiri mesece, ob upokojitvi pri najnižji možni starosti pa se jim za tri mesece podaljšuje tudi potrebna pokojninska doba. Za ženske je torej letos pogoj starost 56 let ter 36 let in 9 mesecev pokojninske dobe ali starost 61 let in najmanj 20 let pokojninske dobe ali starost 63 let in najmanj 15 let zavarovalne dobe. Za moške se pogoji ne spreminjajo, pogoj je starost 58 let in 40 let pokojninske dobe ali 63 let in najmanj 20 let pokojninske dobe ali 65 let in najmanj 15 let zavarovalne dobe.

Polna starost

Pri ženskah je polna starost v prehodnem obdobju izenačena z minimalno starostjo za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pri moških je 62 let in 6 mesecev. Moškemu, ki bo uveljavljal pravico pri nižji starosti in nima 40 let delovne dobe, se bo pokojnina pri upokojitvi v starosti od 58 do 59 let znižala za vsak mesec manjkajoče starosti za 0,3 odstotka, pri upokojitvi med 59. in 60. letom za 0,25 odstotka, pri upokojitvi med 60. in 61. letom za 0,2 odstotka, pri upokojitvi med 61. in 62. letom za 0,15 odstotka in pri upokojitvi med 62. in 62. letom in 6 mesecev za 0,1 odstotka. Največ je starostno pokojnino, uveljavljeno v letu 2008, možno zmanjšati za 16,2 odstotka, zmanjšanje pa je trajno.

Znižanje upokojitvene starosti

Upokojitveno starost je možno znižati zaradi vsaj petletne vzgoje in skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka (s slovenskim državljanstvom) in za delo pred 18. letom starosti. Letos se upokojitvena starost za enega otroka lahko zniža za 4 mesece in 15 dni, za dva otroka za 11 mesecev in 8 dni, za tri otroke za 20 mesecev in 8 dni in za vsakega nadaljnjega otroka še za 11 mesecev in 8 dni. Pri tem starostna meja za žensko ne more biti nižja od 53 let, za moškega pa 58 let. Starša se sama dogovorita o tem, kdo bo uveljavljal znižanje, vsak, na primer, lahko uveljavlja enega otroka.

Samo ženskam, ki se nameravajo upokojiti pri starosti 56 let ter s 36 leti 9 meseci pokojninske dobe, se ta starost lahko zniža, če so bile obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane, še preden so dopolnile 18 let starosti. Starost se zniža za 7 mesecev za vsako leto v obveznem zavarovanju pred dopolnjenim 18. letom starosti; v primeru, da je obdobje krajše od enega leta, pa za sedem dvanajstin tega časa. Upokojitvena starost se ne more znižati pod 53 let.

Dodana doba

Manjkajočo pokojninsko dobo za izpolnitev pogojev za pridobitev starostne pokojnine je tudi letos možno dopolniti z dodano dobo, ki lahko obsega čas študija, obveznega vojaškega roka, nadomestne civilne službe ali čas osnovnega usposabljanja za rezervni sestav in čas, ko je bil zavarovanec prijavljen na zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali kot brezposelna oseba. Vse to je možno upoštevati le v primeru, če ta obdobja niso všteta v pokojninsko dobo na kakšni drugi podlagi. Letos se kot dodana doba upošteva sedem mesecev za vsako leto, ki se šteje v dodano dobo (npr.: za tri leta študija 21 mesecev). Dodana doba vpliva le na izpolnitev pogojev za pridobitev starostne pokojnine, ne pa na njeno višino, prav tako ne šteje v delovno dobo.

Pokojninska osnova

Pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, pri tem pa višino osnove praviloma določijo na podlagi plač, ki jih je zavarovanec prejel, oz. od zavarovalnih osnov, od katerih so mu od vključno 1970. leta dalje obračunali prispevke. Od letošnjega leta, ko se tudi zaključuje zakonsko določeno prehodno obdobje, se pokojninska osnova izračunava na podlagi plač oz. zavarovalnih osnov iz katerihkoli najugodnejših zaporednih osemnajstih let zavarovanja.

Državna pokojnina

Pravico do državne pokojnine tudi letos (tako kot lani in predlani) lahko uveljavlja oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki je dopolnila 65 let ali več. Pogoj je, da je med 15. in 65. letom živela najmanj 30 let v Sloveniji, da nima pravice do pokojnine po našem oz. kakem tujem javnem sistemu pokojninskega zavarovanja in da njeni lastni dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka.

Vdovska pokojnina

Vdovec in vdova bosta letos pridobila pravico do vdovske pokojnine, če bosta ob smrti svojega partnerja dopolnila 53 let starosti. Če ne bosta toliko stara, dopolnila pa bosta 48 let, bosta pridobila pravico do vdovske pokojnine pri starosti 53 let. V primeru, da ob partnerjevi smrti nimata statusa zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pridobita pravico do vdovske pokojnine, če ob smrti partnerja dopolnita 48 let starosti. Če vdova brez statusa zavarovanca navedene starosti ni dopolnila, dopolnila pa je 44 let in 6 mesecev, bo pridobila pravico do vdovske pokojnine ob dopolnitvi 48 let.

Vdova ali vdovec ima poleg lastne starostne ali invalidske pokojnine pravico tudi do dela vdovske pokojnine, če je to zanj(o) ugodneje. Letos znaša ta del 15 odstotkov vdovske pokojnine, vendar ne več kot 15 odstotkov povprečne lanske mesečne pokojnine. Skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine je po zakonu omejeno in je letos enako znesku treh povprečnih mesečnih pokojnin, izplačanih lani v državi, vendar pa ne sme znašati več kot znesek starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje osnove za 40 let pokojninske dobe.

Družinska pokojnina

Starši, ki jih je umrli otrok preživljal do svoje smrti, v nekaterih primerih pridobijo pravico do družinske pokojnine. Mati mora letos ob smrti otroka, ki jo je preživljal, dopolniti 54 let in 6 mesecev, oče pa 58 let. Obe starostni meji sta pomembni tudi tedaj, če uveljavljajo to pravico bratje in sestre umrlega, ki jih je preživljal do svoje smrti.