Kamp na razstavišču

Kako fino je priti v kamp, ki je svoja vrata odprl šele pred enim mesecem.

Iz Kaunasa naredimo še nadaljnjih 120 kilometrov v smeri glavnega litvanskega mesta Vilnius. Mesto leži na bregovih reke Neris in ima v širšem obsegu slabih 600 tisoč prebivalcev, kar ga postavlja pred Ljubljano, čeprav na prvi vtis deluje zelo podobno. Sicer je bilo med 2. svetovno vojno mesto precej porušeno, a je strogi center danes lepo obnovljen. Kjer ni, to zagotovo še bo, saj v ožjem središču ne manjka gradbišč. Stari del mesta je celo na seznamu svetovne kulturne dediščine in je pod zaščito Unesca. Menda je okrog 25 kilometrov severno od mesta celo geografsko središče Evrope. Evrope (vključno z Rusijo), ne »le« Evropske skupnosti.

Čeprav je ura že deveta, deseta zvečer, nimamo problema z mrakom. Pozna se namreč, da smo že precej bolj proti severu, kot to velja za Slovenijo, in so zato dnevi nekoliko daljši. Nekje na poti nam predlagajo dober kamp, ki naj bi bil tako rekoč sredi mesta. Kljub temu da približno vemo, kam je potrebno peljati, kar nekaj časa sredi blokovskih naselij iščemo pravo obvoznico, ki nas popelje na nekakšno gospodarsko razstavišče. Ko vidimo napis EXPO, se oddahnemo. Tako imenovani kamp je deloval kar na velikem parkirišču in je bil v prvi vrsti namenjen za avtodome. Do vsakega prostora je bil speljan električni vod in to je bilo to. Za nas »šotoriste« je bilo nekaj prostora na travni zaplati ob razstavišču. Prijetno, mirno, čisto, z novimi sanitarijami, saj so to poletje s kampom poskusili prvič … Pralni stroj na žeton, malo golfsko igrišče za otroke … Mladenič z recepcije nam je bil z dobro angleščino v prihodnjih dneh večkrat v pomoč. Priporočam. (prihodnjič: mesto dolgih avtomobilov)