Z investicijami do kvalitete

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 27. december 2007 / 06:00

Po petih letih, odkar je država prodala Papirnico Goričane, je ta z investicijami dosegla kvalitetne izdelke, ki jih lahko prodaja na trgu. Iskali bodo nove delavce.

Goričane – V preteklih nekaj mesecih so bile slovenske papirnice v javnosti velikokrat omenjene. Žal ne z veselimi vestmi, pač pa s poročili o krizi in grožnjah s stavko v panogi. K pogovoru smo povabili generalnega direktorja Papirnice Goričane Andraža Steguja.

Kakšna je vaša ocena papirniške panoge v Sloveniji?

»Reči moram, da se ne strinjam z mnenjem nekaterih, da papirništvo v Sloveniji preživlja težke čase. Tisti, ki delamo v tej panogi že dalj časa, sam sem prišel v papirništvo leta 1994, vemo, da so gibanja ciklična. To pomeni, da se izmenjavajo dobra in slaba obdobja. Na gibanja seveda vplivajo mnogi zunanji dejavniki, kot so cene energentov, tečaj ameriškega dolarja, ki je pomemben pri nakupih celuloze, kar morda skrajšuje cikle, ki se menjavajo.

Za stabilno poslovanje podjetij je po mojem mnenju izredno pomembno, da imajo vodstva zelo jasno strategijo razvoja in prilagajanja trgu. Lahko se usmerijo, če imajo za to primerne stroje, na množično proizvodnjo, kjer velja ekonomija obsega, ali pa v kvaliteto, proizvode z višjo dodano vrednostjo, nišno proizvodnjo z vso potrebno fleksibilnostjo. Takšna je tudi naša usmeritev, ki po našem prepričanju zagotavlja tudi na dolgi rok ne samo preživetje, pač pa tudi dobro poslovanje.«

Na spremembe in ne nazadnje tudi probleme v papirniški industriji je vplivalo tudi lastninjenje. Tudi Goričanam nekaj tega ni bilo prihranjenega …

»Pri nas raje kot o problemih govorimo o izzivih. Tako je bilo tudi, ko se je Slovenska razvojna družba pred petimi leti odločila prodati svoj večinski 85,35-odstotni delež Papirnice Goričane. Menedžment tovarne je takrat ocenil to kot priložnost. Skupaj s Krekovo družbo – danes je to Zvon 1 - je menedžment ustanovil družbo, ki je uspešno konkurirala za nakup državnega deleža. Pod prejšnjim lastnikom je bila opazna negativna naravnanost do investicij, mi pa smo vedeli, da kot majhna papirnica z enim samim papirnim strojem lahko ohranimo tržni položaj le z visokokakovostnimi proizvodi, zadostno mero fleksibilnosti, za kar pa so potrebne investicije. Te so v naši panogi, ki je kapitalsko intenzivna, seveda precej drage. Prejšnji lastnik je bil celo zainteresiran, da vrednost papirnice ostane čim nižja, in neprilagajanje trgu nas je tedaj stala kar vrste zamujenih tržnih priložnosti.«

Vam je uspelo po nakupu to nadoknaditi?

»Že ob nakupu državnega deleža leta 2002 smo oblikovali strategijo, ki je vključevala že v letu 2004 investicijo v povečanje hitrosti in s tem 30-odstotno količinsko povečanje zmogljivosti papirnega stroja, nato pa v letu 2006 večjo – kar 80-odstotno posodobitev stroja, kar je stalo 15 milijonov evrov. Ta investicija nam poleg dodatnega desetodstotnega ponovnega povečanja hitrosti, omogoča predvsem preskok v višji kvalitetni razred. Prenova nam omogoča poleg višje kvalitete osnovnih tudi izdelavo specialnih papirjev. Pokazalo se je, da je bil za posodobitev to pravi čas, saj smo v letu 2007 priče precejšnji podražitvi energentov ter cene celuloze. S kvalitetnejšimi papirji, s katerimi dosegamo tudi višje cene, smo na dosedanjih, pa tudi nekaterih novih trgih lepo uspeli. Računali smo z dvema letoma promocije novih izdelkov, uspeli smo že prej.«

Velik problem papirne industrije so tudi kar precejšnji kvarni vplivi na okolje, zaradi katerih celo zapirajo nekatere proizvodne obrate. Kako je s tem v Papirnici Goričane?

»V Goričanah smo imeli do leta 1992 še proizvodnjo sulfitne celuloze, ki je bila prav iz okoljevarstvenih razlogov kar zelo na hitro prekinjena. Ko danes to odločitev gledam za nazaj, je bila to dobra odločitev, tudi dolgoročno. To je sicer pomenilo, da je prek 350 delavcev ostalo brez dela in da se je morala papirnica orientirati na zunanji trg celuloze. Naša tovarna se je sicer takrat znašla pred stečajem in država je takrat s posojilom 15 milijonov mark omogočila preživetje. Na mladi ekipi, ki je takrat prevzela vodenje – sam sem prišel v Goričane leta 1994 in leta 1998 prevzel vodenje, je bilo, da se izkaže. Našli smo možnosti in s precejšnjimi napori do leta 2002 tudi poplačali kredit, čeprav smo zanj tedaj plačevali tudi zelo visoke obresti. Mislim, da je malo družb, ki bi se tako sanirale. S plačilom obresti ter samo kupnino je država kar dobro zaslužila. Ob tem je treba omeniti, da smo ohranili tudi veliko delovnih mest, saj bi sicer morala država poskrbeti za socialne probleme.«

Od kod so vaši delavci?

»Kot povsod v papirni industriji so delavci s širšega območja tovarne, kar pomeni iz Medvod, Škofje Loke in Kranja. Papirnica Goričane je sedaj pred tem, da bo zaradi upokojevanja v prihodnjih mesecih in letih potrebovala več novih delavcev. Bojim se, da bomo imeli pri tem težave, saj je o papirni industriji v zadnjih mesecih in dneh pisano veliko slabega, veliko jamranja, groženj s stavkami in podobnega in torej nima dobrega ugleda. Ponosen sem, da je položaj v Goričanah drugačen, da smo si z lastnimi silami odprli razvoj in dober položaj na trgu. Da poslujemo dobro, potrjujejo v zadnjih treh letih tudi izplačila božičnice, letos bomo izplačali po tisoč evrov neto na zaposlenega.

Omenjene slabe vesti in poročanje o papirni industriji povzroča tudi nezaupanje pri partnerjih in kar precej naporov je potrebnih, da jih prepričamo o drugačnem položaju pri nas. Zlasti pri zagotavljanju stabilne preskrbe s celulozo, ki predstavlja 80 odstotkov naših potrebnih surovin. Ocenili smo, da se ne gre zanašati na evropske vire, in se celo brez posrednikov usmerili na Južno Ameriko.«

Kako posluje Papirnica Goričane letos?

»Z rezultati poslovanja do oktobra smo zelo zadovoljni, saj izkazujemo v tem obdobju 962 tisoč evrov čistega dobička, kar kaže na to, da bomo poslovni načrt za letos presegli. Leto smo začeli s težavami in izpadi količinske proizvodnje, ki so bili posledica prenove stroja in začetnih težav pri tem. Postopoma smo se približali pričakovanim količinam. Kaže ugotoviti, da je položaj na trgu, v primerjavi s letom 2004, ko je večina papirnic poslovala dobro, veliko bolj zaostren, pojavlja se višek ponudbe in zaostruje konkurenca. Ob tem se, kot že omenjeno nenormalno dražijo surovine in energija, kar ni mogoče prenesti v cene izdelkov. Naša rešitev so specialni papirji.«

V teh dneh smo slišali v papirni panogi tudi grožnje s stavkami. Kako je s plačami pri vas?

»Prepričan sem, da vodstvo, ki ne zagotavlja stimulativnega nagrajevanja delavcev in s tem tudi potrebne pripadnosti družbi, ni na pravi poti. Seveda je potrebna skrajno smotrna kadrovska politika in upoštevanje specifičnih lastnosti papirne panoge. Le prava strategija in usmeritev v razvoj omogočata dober kruh in s tem tudi socialno varnost zaposlenih. Če sindikat Pergam zahteva od delodajalcev 2,3-odstotno povečanje osnovnih plač, lahko povem, da smo jih v Goričanah v novembru povečali za štiri odstotke. Že pred tem je raven naših plač nad panožno kolektivno pogodbo, poleg tega pa imamo dobro izdelan sistem stimulacij. Do oktobra so te znašala v povprečju pet odstotkov.«

Na tovarniške dvorišču že nekaj mesec raste nova hala. Kakšni so načrti za prihodnje leto?

»V marcu bomo zaključil gradnjo novega 4.300 kvadratnih metrov velikega skladišča. Vanj bomo postavili tudi nov prečni rezalni stroj, ki nam bo omogočal prodajo večjega deleža formatnega papirja. Doslej smo namreč 80 odstotkov papirja prodajali v zvitkih, papir v formatih pa se pomembno bolje prodaja. V letu 2008 bomo za investicije namenili okoli tri milijone evrov, v prihodnjih letih pa načrtujmo investicije le do višine amortizacije. V poslovnem načrtu za prihodnje leto predvidevamo povečanje prodaje za pet odstotkov, od tega 93 odstotkov na tujih trgih.«