Staroslovansko grobišče na Rodinah

Besedilo: Ana Hartman
/ 06:00

Pri gradnji kanalizacije na Rodinah so odkrili 38 skeletnih grobov iz 9. in 10. stoletja.

V zadnjih letih so ob komunalnih delih v občini Žirovnica odkrili že tretje staroslovansko grobišče. Po najdiščih v Smokuču in Doslovčah so 38 skeletnih grobov odkrili še ob gradnji kanalizacije na Rodinah. Sredi oktobra so zahodno od pokopališča pri cerkvi sv. Klemena naleteli skeletni grob, zato so bila gradbena dela v tem delu naselja ustavljena in začela so se arheološka izkopavanja, ki so potekala do 20. novembra. V tem času so odkrili 38 skeletnih grobov, ki jih arheologi na podlagi pridatkov umeščajo v 9. in 10. stoletje. »Gre za dokaj bogato najdišče. V kar 19 grobovih smo dobili pridatke; pojavljajo se bronasti obsenčniki, polmesečasti uhani, prstani, okrogle fibule, železni noži. Najdišče se po kvaliteti najdb in pomembnosti pridružuje bližnjima najdiščema v Smokuču in Doslovčah. Kažejo na dokaj gosto staroslovansko poselitev tega prostora,« je strnila arheologinja Judita Lux iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj.

Vodja izkopavanj Milan Sagadin v poročilu občini ugotavlja, da je posebnost grobišča na Rodinah izjemna velikost: »Odkriti grobovi se nahajajo izven obstoječega pokopališča, torej precej daleč od cerkve sv. Klemena. Poleg tega so nas domačini opozorili na naključne najdbe človeških kosti na njivi zahodno od raziskanega področja. Glede na starost odkritih skeletov (mlajša faza t.i. ketlaške kulture, 10. stoletje) sklepamo, da je jedro grobišča skoncentrirano okrog cerkve; od 9. stoletja dalje grobišča namreč praviloma nastajajo ob cerkvah. Patrocinij cerkve na Rodinah (sv. Klemen) govori za njeno zgodnjesrednjeveško poreklo, tako da sega zgodnjesrednjeveško grobišče, katerega del smo odkrili, vse do cerkve in še dalje proti zahodu. Opraviti imamo torej z izjemno velikim grobiščem, kakršna so znana samo iz najpomembnejših prafarnih središč (Kranj, Ptuj, Mengeš …). Letošnja najdba je torej prvi materialni dokaz o pomenu rodinske prafare, o kateri je bilo sicer v zgodovinskih virih in ljudskem izročilu že veliko povedanega.«

Ob primerjavah z doslej znanimi grobišči tega časa v občini (Moste, Smokuč, Doslovče) in njeni okolici (Begunje) se Sagadinu poraja precej zanimivih vprašanj. Po sedanjem poznavanju teh lokacij ugotavljajo, da sta grobišči v Mostah in na Rodinah istočasni, ostala tri pa se začenjajo sicer prej, vsaj v Smokuču in Doslovčah pa trajajo še tudi v 10. stoletje. »To bi pomenilo, da prafarno središče ni imelo avtomatično ekskluzivne pokopališke pravice (o tem govori tudi ljudsko izročilo – pokopavanje mrličev iz zgornjesavske doline na Rodinah). Poleg tega je začetek pokopavanja ob cerkvah tesno povezan z nastopom krščanstva (kar se vidi tudi v motiviki nakita iz tega časa). Če se torej pokopavanje na starih poganskih grobiščih in po starih poganskih navadah nadaljuje tudi potem, ko se že začenja pokopavanje ob cerkvah, bi to pomenilo, da je bilo uvajanje krščanstva zelo postopno in tolerantno – torej povsem v duhu blage irske metode pokristjanjevanja, o kateri govori najpomembnejši pisni vir za zgodnjo zgodovino Slovencev v Karantaniji,« je še zapisal Sagadin.