Četrt stoletja Toyotinih hibridov

Hibridi predstavljajo pot do povsem baterijskih električnih vozil.

Toyotini inženirji so prepričani, da so hibridna električna vozila zelo pomemben sestavni del mešanice elektrificiranih vozil prihodnosti. Pri tem jim pomagajo več kot 20-letne bogate izkušnje pri razvijanju hibridnih tehnologij.

Toyota je imela že pred 25 leti vizijo avtomobila, s katerim bi zmanjšali količino toplogrednih plinov in drugih škodljivih snovi v ozračju. Takrat so že začeli razvijati prvo generacijo legendarnega modela Prius, kar je sovpadalo s časom podpisa Kjotskega okoljskega protokola. Tako model Prius iz leta 1997 velja za prvi serijsko proizvedeni avtomobil na hibridni pogon. Med številnimi dokazi, da je Toyota z razvojem na pravi poti, je tudi petnajstmilijonti avtomobil na hibridni pogon, ki je pripeljal s proizvodnega traku.

Povpraševanje po vozilih na hibridni pogon se ves čas povečuje. V Evropi je na voljo 19 različnih električno hibridnih modelov znamk Toyota in Lexus, skupna prodaja pa je presegla 2,8 milijona. Na vseh evropskih trgih delež hibridov predstavlja 52 odstotkov, na zahodnoevropskih trgih pa celo 63 odstotkov.

Trenutno je na voljo že četrta generacija hibrinega sistema Toyota (ta poganja tudi corollo cross), ki je še bolj učinkovita in ponuja še nižje emisije CO2 in porabo goriva.

Toyota bo tudi v prihodnosti razvijala različna elektrificirana vozila, s katerimi bodo še dodatno pripomogli k zmanjševanju škodljivih emisij v ozračju, pravijo v izjavi za javnost.

Predvsem pa se v Toyoti zavedajo, da v prihodnosti ne bo enega samega prevladujočega pogonskega sklopa, temveč bodo imeli svoje vloge hibridi, priključni hibridi, električna vozila in tudi vozila na gorivne celice.

Do leta 2025 Toyota na evropskih trgih načrtuje predstavitev štiridesetih novih elektrificiranih modelov, med katerimi bo tudi deset brezemisijskih vozil. V tem času bodo hibridna električna vozila še vedno ostala njihova najpomembnejša pogonska alternativa.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / torek, 17. februar 2009 / 07:00

Napoved protestne akcije

Mislim, da živimo v času, ko ni možno uresničevati lepe in dobre ideje samo na etičen "pogon". Rešitev za oživitev vseh dejavnosti in pestrega družabnega življenja v starem Kranju je zelo enostav...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / nedelja, 10. januar 2021 / 07:00

6 korakov do večjega prihranka s toplotno črpalko

Toplotne črpalke so čedalje bolj priljubljene, zasluga temu gre pa predvsem njihovi visoki učinkovitosti. Ta vsestranski ogrevalni sistem najdemo dandanes že skoraj na vsakem koraku, kar jasno pokaže...

GG Plus / nedelja, 10. januar 2021 / 19:56

France Bučar – nov pogled, nov razvoj

Alojz Rebula je dejal, da je France Bučar hrast sredi grmovja. Sam France Bučar (2. februar 1923, Bohinjska Bistrica–20. oktober 2015, Ljubljana) pa poudarja, da je vedno iskal nov pogled, nov razvoj.

Gorenjska / nedelja, 10. januar 2021 / 19:49

Za trideset milijonov investicij v ceste

Država letos načrtuje na Gorenjskem za skoraj trideset milijonov evrov investicij v ceste. Začeli naj bi graditi novo cesto med Hotemažami in Britofom ter obvoznico mimo Vodic, obnavljati več mostov i...

Zanimivosti / nedelja, 10. januar 2021 / 19:40

Dobri mož

Čeprav je letos zaradi koronavirusa dedek Mraz otroke večinoma lahko pozdravil samo po spletu, pa se mu je v nekatere kraje vendarle uspelo prebiti. Tako je dobri mož s pomočjo konjske vprege in ko...

GG Plus / nedelja, 10. januar 2021 / 19:36

Leo Šavnik, prvi slovenski profesor onkologije

V Kranju se je 10. januarja 1897 v ugledni kranjski družini rodil ginekolog, porodničar, onkolog in radiolog Leo Šavnik. Leta 1938 je postal vodja ginekološke terapije v novoustanovljenem Banovinsk...