Četrt stoletja Toyotinih hibridov

Hibridi predstavljajo pot do povsem baterijskih električnih vozil.

Toyotini inženirji so prepričani, da so hibridna električna vozila zelo pomemben sestavni del mešanice elektrificiranih vozil prihodnosti. Pri tem jim pomagajo več kot 20-letne bogate izkušnje pri razvijanju hibridnih tehnologij.

Toyota je imela že pred 25 leti vizijo avtomobila, s katerim bi zmanjšali količino toplogrednih plinov in drugih škodljivih snovi v ozračju. Takrat so že začeli razvijati prvo generacijo legendarnega modela Prius, kar je sovpadalo s časom podpisa Kjotskega okoljskega protokola. Tako model Prius iz leta 1997 velja za prvi serijsko proizvedeni avtomobil na hibridni pogon. Med številnimi dokazi, da je Toyota z razvojem na pravi poti, je tudi petnajstmilijonti avtomobil na hibridni pogon, ki je pripeljal s proizvodnega traku.

Povpraševanje po vozilih na hibridni pogon se ves čas povečuje. V Evropi je na voljo 19 različnih električno hibridnih modelov znamk Toyota in Lexus, skupna prodaja pa je presegla 2,8 milijona. Na vseh evropskih trgih delež hibridov predstavlja 52 odstotkov, na zahodnoevropskih trgih pa celo 63 odstotkov.

Trenutno je na voljo že četrta generacija hibrinega sistema Toyota (ta poganja tudi corollo cross), ki je še bolj učinkovita in ponuja še nižje emisije CO2 in porabo goriva.

Toyota bo tudi v prihodnosti razvijala različna elektrificirana vozila, s katerimi bodo še dodatno pripomogli k zmanjševanju škodljivih emisij v ozračju, pravijo v izjavi za javnost.

Predvsem pa se v Toyoti zavedajo, da v prihodnosti ne bo enega samega prevladujočega pogonskega sklopa, temveč bodo imeli svoje vloge hibridi, priključni hibridi, električna vozila in tudi vozila na gorivne celice.

Do leta 2025 Toyota na evropskih trgih načrtuje predstavitev štiridesetih novih elektrificiranih modelov, med katerimi bo tudi deset brezemisijskih vozil. V tem času bodo hibridna električna vozila še vedno ostala njihova najpomembnejša pogonska alternativa.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / petek, 10. avgust 2018 / 06:00

Gorenjski glas, št. 64

Gorenjski glas, 10. avgust 2018, št. 64

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...