Šundar na Žirovskem

Tudi v ljubezni ni šlo brez kreganja

Seveda se žena izbrane žrtve ni in ni mogla sprijazniti, da se bo hišni proračun zmanjšal za »alimente«. Svojega moža je prisilila, da je šel ne pregled krvi, in so na podlagi preiskav le našli pravega očeta.

Mogoče bi bilo prav, če bi dala nevoščljivce in zmerljivce pod posebno rubriko. Po pravici povedano je bilo zgodb, ki bi sodili pod to točko, nič koliko. Za ilustracijo le tale: Skoraj v središču Žirov sta živeli sosedi, ki sta bili že več let sprti. Prva je zmerjala ono drugo, posebno še takrat, če jo je videla iti po cesti z otroki.

»Poglej jo, opico, kako se nosi!« se je drla za njo. Nekoč je oni drugi prekipelo. Posebno še, ker je otrok ni nehal spraševati, ali je res opica. Vložila je tožbo, kajti le tako si je upala sosedi zapreti usta. Veliko je bilo tudi zmerjanja na račun »nastavljanja« v zadnjih letih druge svetovne vojne. Posameznice so »točno« vodile evidenco o tistih, ki so si določene povojne bonitete pridobile skozi »posteljne usluge«. Stvari niti ne bi bile tako delikatne, če se ne bi obravnavale (vsaj sem in tja) javno ali celo preko anonimk. Nič kaj prijetno ni bilo onim, ki so bili deležni poniževanj zaradi telesnih hib. Med take neokusne zmerljivke je sodila tudi beseda »krevlač«.

Oseba K. mi je pripovedovala, da je zaradi varstva otrok šla v službo dokaj pozno. Delo v Alpini ni bilo lahko, zlasti še, ker je bila alergična na lepila. Šele potem, ko je prinesla od zdravnika potrdilo, da je to res, so jo premestili na drugo delovno mesto. To pa je šlo v nos njeni šefici, ki ji je vsakič, ko je šla mimo njenega »punkta«, zabrusila: »A ni dovolj, če krevlaš, zgleda, da si tudi lena, ker se ti ne ljubi delat tistega, kar ti naložimo.« Nasploh je bilo – menda - delati in živeti v pretežno ženskem kolektivu velikokrat zelo pasje …

»Šundar« zaradi ljubezni

Zaradi ljubezenskih težav je bilo kar nekaj križev in težav. Do prepirov je prihajalo med možem in ženo, če:

- se je mož preveč oziral za deklami /na kmetih/

- če žena ni bila voljna deliti z njim postelje

- če je bil surov do nje

- če ji ni dajal denarja

- če je raje kot ženo upošteval svoje starše.

 

Fantje so se največkrat stepli zaradi deklet. S seboj so nosili žepne nožičke, če pa tega ne, vsaj gorjačo. Pravi pretepači so imeli v žepu »ornh« nož ali boksar. Tudi dekleta so pomagale pri pretepu. Za to so uporabile poleno ali kamne. Vešče so bile tudi v zmerjanju, kajti na ta način se je dalo še bolj podžigati nasprotnika.

Že včasih so si tudi ženske skočile v lase zaradi moških. Našli so se namreč taki, ki so vlekli za nos kar nekaj deklet hkrati. Tako je poskočnežu F. žena našla v denarnici sliko luštnega dekleta, ki je bilo še mladoletno. Mož se je sicer izgovarjal, da je sliko pobral s tal, in ker se mu je zdela lepa, jo je vtaknil v denarnico. Žena mu ni verjela, ampak je zagnala vik in krik. Baje je zahtevala celo ločitev, tako je bila jezna. V okolici so vedeli, da je ona tista, ki doma nosi hlače, zato so ji družinsko zmedo celo privoščili. Žal pa ženska ni razumela heca in je vse pikantne zgodbe, ki so ji jih prinašali na nos, vzela za suho zlato. Ko se je čez čas pred njihovo hišo ustavil rešilec s prižgano sireno, so ljudje govorili, da ga je zastrupila. Nikoli pa se ni razčistilo, ali so bile želodčnim težavam res krive gobe ali kaj drugega …

Gospod V. pa mi je pripovedoval veselo zgodbico o neki dami, ki je zelo rada nosila klobuke. »Take naštelane joške je imela, da so kar štrlele v zrak! Stopil sem do nje in se kot po nerodnosti podrgnil obnjo. Ha, ha, ha! Ko bi kdo vedel, kaj se je tedaj usulo iz njenih ust! Še pijanci v gostilni ne poznajo takih izrazov! Tako se je drla, da je iz trgovine pritekla trgovka, ker je mislila, da se je kaj zgodilo. Od takrat naprej na lepo obleko ne dam nič več!«

Nasploh so bili veliki joški svoje čase za lačne moške oči veliki magneti. Ljudski glas ve povedati zgodbo o ženi, ki si je morala joške prevezovati, preden je sploh stopila med ljudi. Zaradi nenehnega zmerjanja s strani soproga, češ da je pokvarjena kurba, je začela z leti piti …Ko je umrla, je bila že popolnoma izžeta in ob pogledu na njeno neprivlačno truplo je bil menda celo večno ljubosumni soprog zadovoljen …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / četrtek, 9. maj 2019 / 11:16

Večji požar v Publikusovem zbirnem centru

Obsežen požar je gasilcem uspelo omejiti, intervencija pa še traja.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / nedelja, 2. februar 2020 / 19:34

Znano število mest za novince

V gorenjski regiji je za 1941 učencev, ki končujejo osnovno šolo, na voljo 2458 vpisnih mest v srednjih šolah. Prihodnji srednješolci bodo več informacij lahko dobili na informativnih dnevih.

Jesenice / nedelja, 2. februar 2020 / 19:33

Direktorji bolnišnic s premierjem

Sestanka z Marjanom Šarcem se je udeležil tudi v. d. direktorja jeseniške bolnišnice Miran Rems.

Kranj / nedelja, 2. februar 2020 / 19:33

Nova drsna vrata na kranjskem pokopališču

Kranj – Pred kratkim so ob upravni stavbi na Mestnem pokopališču Kranj zamenjali dotrajana vrata službenega vhoda. »Popravilo elektromotorja ni bilo več mogoče, zato je Mestna občina Kranj zagotovi...

Gospodarstvo / nedelja, 2. februar 2020 / 19:32

Peter Vrisk protestno odstopil

Kranj – Peter Vrisk, sicer tudi predsednik Kapitalske zadruge, ki je z 21-odstotnim deležem največja posamična lastnica Deželne banke Slovenije (DBS), je protestno odstopil kot član nadzornega svet...

Kultura / nedelja, 2. februar 2020 / 19:29

Med nebom in zemljo

Sklenjena zgodba dvajsetletnega ustvarjanja.