Za božič po rusko

Letošnji veliki božični koncert na kranjski gimnaziji je bil v znamenju ruske glasbe. Mladi gimnazijski glasbeniki so še enkrat dokazali, da jim ni para v Sloveniji.

Pričakovano do konca polno dvorano je času primerno uvodoma že po tradiciji preplavila klavirska Sveta noč. Ko smo že pri tradicijah, teh ne manjka, ko gre za enega od dveh koncertov, ki jih že šesto sezono pripravljajo na kranjski Gimnaziji. Tako za pomladni kot božični koncert sta praviloma razprodana po dva večera, pred leti pobudnik in umetniški vodja koncerta, prof. Primož Zevnik k programu vsakokrat pristopi tematsko, glasbeni izvajalci so z nekaj izjemami izključno dijaki gimnazije, k sodelovanju je vselej povabljeno eno ali več znanih imen slovenske glasbene scene, v projektu zadnja leta sodeluje okrog 150 dijakov in navsezadnje, koncert se brez izjeme vsakič konča z burnim in dolgotrajnim aplavzom navdušenega občinstva. Da je gimnazijski koncert konj, ki zmaguje, se zaveda tudi ravnatelj Franc Rozman, ki že vsa leta projektu namenja vso podporo.

Gostja Manca Izmajlova

Letošnji veliki božični koncert je imel naslov V iskanju ruske duše, z njim pa se je njegovemu »očetu« Primožu Zevniku izpolnila dolgoletna želja, posvetiti ga ruski glasbi. Glavna protagonista koncerta sta bila tudi tokrat v prvi vrsti Revijski orkester Gimnazije Kranj pod dirigentskim vodstvom Nejca Bečana ter Dekliški pevski zbor Gimnazije Kranj pod vodstvom Primoža Kerštanja. Z dobro glasbo in muziciranjem navdahnjeno vzdušje so dopolnili posamezni solisti in gostja, med drugim tudi nekdanja dijakinja te šole, znana slovenska pevka Manca Izmajlova. Po gimnazijski fantovski vokalni skupini, ki je ob podpori kvarteta harmonik dvorano pozdravila s skladbo Zdravstvuj Moskva, so glasbeno vzdušje v višje glasovne lege popeljale pevke iz dekliškega zbora s skladbama Bogorodice devo in Pojdu lja vijdu lja. Prvič doslej smo lahko slišali, kako v ruskem jeziku zveni še posebej za ta čas aktualna pesem Večerni zvon. Zapeli sta jo tokratni sovoditeljici elegantno strogega, na odru iznajdljivega in duhovitega, na srečo gimnazijskih koncertov, že skoraj inventarnega Mihaela Šorlija, gimnazijki Eva Kern in Barbara Ribnikar. Tudi ta večer so slednji izkoristili priložnost in ob Zevnikovem spremnem besedilu znali stresti kakšno šalo na račun ravnatelja Franca Rozmana, ki je koncert »odprl« z besedami: »Rusija nas spominja na sneg, ta na belino, belina na božič, ta na mir in spokoj ter neko čarobnost. Prepustite se čarobnosti tega večera tudi vi, drago občinstvo.«

Z Labodjega jezera na Razstavo slik

Petinštiridesetčlanski revijski orkester je po pol leta vaj in priprav na ta zahtevni koncertni zalogaj začel pompozno, z Opusom št. 29 iz baleta Labodje jezero Petra Iljiča Čajkovskega, simpatije publike pa je orkestru v nadaljevanju »prevzela« Manca Izmajlova, nekoč prav tako gimnazijka, ki je zapela skladbo z njene zadnje plošče Slovanska duša, ki jo je posebej za orkester aranžiral Nejc Bečan. Šostakovičev 2. klavirski koncert s solistko Matejo Grašič, skladatelj ga je menda posvetil sinu Maksimu, je izzvenel, kot ga je mojster zasnoval, čustveno, a hkrati vzneseno. Več kot dobrodošli so bili uvodi voditeljske trojke k skladbam, o katerih smo slišali marsikaj zanimivega. Najljubšo Stalinovo skladbo je Šorli tako najavil z izborom zapisov iz socialističnih sodnih arhivov, Solženicinove knjige Otočje Gulag. Kaznovan po 58. členu, 10 let ječe … Staro gruzinsko popevčico Suliko sta ob spremljavi orkestra in zbora suvereno zapela Klemen Brezavšček in Danijel Grošelj, sledila pa je znana melodija Ples rožic iz 2. stavka baleta Hrestač  P. I. Čajkovskega. Še enega velikega ruskega skladatelja Sergeja Rahmaninova so gimnazijci počastili, tokrat z izvedbo njegove Vokalize, skladbe za violončelo in orkester, v kateri je svoj glasben talent in znanje še enkrat znova dokazala sedemnajstletna Maruša Bogataj, sicer dijakinja 3. letnika gimnazije, hkrati pa študentka 2. letnika violončela na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Glasba, ki je občinstvo popeljala na v globine otožne in melanholične slovanske duše. Domiselno načrtovan program je poslušalstvo skozi venček ruskih narodnih v priredbi Marjana Peternela nato popeljal do vrhunca. Ploskanje v ritmu Kazačoka seveda ni izostalo. Zbor, Manca Izmajlova in orkester so nas nato s Polovskimi plesi popeljali v opero Princ Igor, gostujoča pevka pa je nato zapela še pesem Dorogoj Dlinnoju, nam bolj znani po angleški priredbi Those Were The Days. Uradni del koncerta je orkester zaključil z Modestom Musorgskim in s sliko Velika kijevska vrata iz klavirske suite Slike z razstave, ki jo je primerno vrhuncu energično oddirigiral Bečan.

Znanje iz glasbene šole

Lahko bi rekli, da je uspel še en veliki gimnazijski koncert, ki je bil, podobno kot v zadnjih letih tudi posnet in bo za božič predvajan na nekaterih lokalnih televizijskih postajah, januarja pa tudi na TV Slovenija. Podobno kot ob dosedanjih koncertih lahko ugotovimo, da je Gimnazija Kranj srečna šola. Ima prave ljudi na pravem mestu in kopico odličnih mladih glasbenikov. Glasbenikov, to bi pravzaprav moral zapisati že na začetku, ki so po večini svoje glasbeno znanje pridobivali v osnovnošolskih letih v Glasbeni šoli Kranj. In ko bo Kranj nekoč imel koncertno dvorano, ne bo treba daleč po orkester, ki bi jo prvi lahko preizkusil. Publiko že ima.