Prost pretok ljudi in blaga

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: GG Plus / petek, 21. december 2007 / 06:00

Beseda "šengen" nam v zadnjem obdobju, še zlasti dnevih, nenehno odzvanja po ušesih. V vsakdanji jezikovni rabi se je očitno že tako udomačila, da je naša lektorica že pred časom sklenila: pisalo se bo po naše - "šengen" in ne v izvorni obliki - "schengen". Marsikomu v uredništvu njena odločitev ni pogodu, a po drugi strani dokazuje, kako znan in domač nam je ta izraz. Toda, ali vemo, kaj pomeni izraz "šengen" in kaj nam prinaša?

»Šengen« oziroma šengenski sporazum je žargonski izraz za mednarodna sporazuma, ki sta bila podpisana v kraju Schengen v Luksemburgu in uvajata prost pretok ljudi, blaga in storitev v državah, ki so pristopile v šengenski sistem. Ime kraja Schengen je tako postalo sinonim za odpravo mejnega nadzora na notranjih mejah šengenskih držav članic.

Temeljna ideja »šengena« je zagotovitev pravice do prostega prehajanja notranjih meja, zato je za protiutež ukinitve mejne kontrole na notranjih mejah predvidena vrsta ukrepov, ki zagotavljajo, da ne pride do zmanjšanja varnosti v državah članicah. Gre za t. i. izravnalne ukrepe, ki naj izravnajo varnostni primanjkljaj, ki nastane ob ukinitvi mejne kontrole na notranjih mejah. Ti ukrepi se izvajajo na zunanjih mejah šengenskega območja članic, v notranjosti držav, skozi čezmejno policijsko sodelovanje, v okviru skupnega informacijskega sistema, imenovanega šengenski informacijski sistem (SIS), in skozi harmonizacijo zakonodaje držav članic.

V šengenskem pravnem redu je vrsta podrobnih ukrepov, ki so namenjeni krepitvi varnosti na zunanjih mejah Evropske unije. Najpomembnejši ukrep je zahteva, da morajo države članice na svojih zunanjih mejah EU zagotoviti opravljanje ustreznih kontrol in učinkovit mejni nadzor. Ko oseba vstopi na šengensko območje, se lahko na njem nekaj časa prosto giblje. Zato je ključnega pomena, da so preverjanja in kontrole na zunanjih mejah EU dovolj stroge, da ustavijo nezakonito priseljevanje, tihotapljenje drog in druge nezakonite dejavnosti. V primeru resne grožnje javnemu redu alinotranji varnosti pa lahko katera koli država članica izjemoma znova uvede nadzor meje na svojih notranjih mejah za določeno obdobje.

Določbe šengenskega pravnega reda zdaj v celoti uporablja 24 držav; poleg »starih« Avstrije, Belgije, Danske, Finske, Francije, Nemčije, Italije, Grčije, Luksemburga, Nizozemske, Portugalske, Španije in Švedske (države članice EU) ter Norveške in Islandije (članici Evropskega gospodarskega prostora) je v šengen 21. decembra vstopilo še devet novih članic EU – Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija. Dokončen sklep o vključitvi novih desetih članic v šengensko območje so notranji ministri EU sprejeli 6. decembra v Bruslju. V območje brez notranjih meja torej ni vključenih pet držav članic EU: Velika Britanija, Irska, Ciper, Bolgarija in Romunija. Za vključitev v šengensko območje se je odločila tudi Švica, v kateri bodo mejne kontrole odpravljene v nekaj letih.

Brez kontrole na notranjih mejah

Danes, minuto po polnoči, je bil torej tudi v Sloveniji odpravljen nadzor na mejah s sosednjimi državami Avstrijo, Italijo in Madžarsko, poostril pa se je nadzor na meji s Hrvaško, ki je postala zunanja šengenska meja. Na letališčih na Brniku, v Mariboru in Portorožu bo mejni nadzor za državljane EU odpravljen šele marca prihodnje leto, ko se bodo ob prehodu z zimskega na poletni čas zamenjali tudi vozni redi.

Prvo minuto današnjega dne so se tako na vseh mejnih prehodih na Gorenjskem dvignile zapornice, sneli so table, ki označujejo območje mejnega prehoda, in odkrili nove, ki zgolj opozarjajo prišleka, da je vstopil na ozemlje Slovenije. Mejni policisti so tisti trenutek prenehali z delom in zapustili ukinjena delovna mesta. »Najbolj opazna sprememba po padcu notranjih meja za državljane Slovenije in EU je v tem, da jim ob prehodu meje ni treba več pokazati potnega lista oziroma osebne izkaznice. Še vedno pa morajo pri potovanju znotraj šengena veljavni osebni dokument imeti pri sebi, saj smejo policije posameznih držav v sklopu svojih nalog na svojem ozemlju še vedno preverjati identiteto,« pojasnjuje Simon Vindiš, vodja sektorja uniformirane policije v Policijski upravi Kranj.

Kontrola na zunanji meji

Po drugi strani bodo precejšnje spremembe pri prehodu naše južne, šengenske meje občutili državljani tretjih držav. »Pri prestopu zunanje meje bo policija pri državljanih EU preverjala le veljavnost osebnih dokumentov, pri državljanih tretjih držav pa bo opravljala temeljito kontrolo in s pomočjo šengenskega informacijskega sistema preverjala, ali izpolnjujejo pogoje za vstop v EU. V šengenskem informacijskem sistemu so podatki o osebah, ki jim je prepovedan vstop v šengensko območje, o iskanih in pogrešanih osebah pa tudi o ukradenih vozilih, dokumentih, denarju, orožju in podobno,« razlaga Vindiš. Dostop do teh podatkov imajo policija, ki opravlja mejno kontrolo in postopke s tujci, upravne enote in pooblaščene družbe za registracijo motornih vozil. Podatki o osebah veljajo kot osebni podatki in so skrbno varovani. Vsak posameznik ima pravico do vpogleda in seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, ki so vneseni v SIS, zahtevo pa lahko vloži v katerikoli državi na območju šengena. Pregled dokumentov se praviloma izvede tako, da policist položi na optični čitalec potni list oziroma osebno izkaznico. Čitalec prebere te podatke in ti se samodejno preverijotako v nacionalnih bazah podatkov kot v šengenskem informacijskem sistemu.

Na letališčih se bo po uvedbi šengenskega režima opravljala mejna kontrola tistih potnikov, ki prihajajo iz tretjih držav in vstopajo na območje držav članic. Tudi naša letališča bodo zato uvedla ločene steze za fizično ločevanje potnikov iz notranjih letov (znotraj šengenskega prostora) od drugih letov (t.i. mednarodni leti). Namen ukrepov je v tem, da se ne mešajo potniki iz notranjih letov in mednarodnih letov, saj je potrebno za potnike na mednarodnih letih opraviti mejno kontrolo.

Enota za izravnalne ukrepe

Tudi gorenjska policija se je na padec notranjih meja pripravljala že dalj časa. V zadnjih letih so tako na podlagi bilateralne pogodbe okrepili čezmejno sodelovanje s sosednjimi policijami. »Čezmejno sodelovanje dobro poteka predvsem z avstrijskimi varnostnimi organi, medtem ko na italijanski strani niso pokazali pravšnjega interesa za tesnejše sodelovanje. V zadnjem obdobju, kjer je bilo to fizično izvedljivo in to je bilo na Karavankah in Jezerskem, sta slovenski in avstrijski policist mejno kontrolo opravljala skupaj. Izvajali smo tudi skupne poostrene nadzore obmejnih območij in skupne kontrole prometa,« pojasnjuje sogovornik.

Bilateralne pogodbe o čezmejnih sodelovanjih omogočajo tudi delovanje policij na ozemlju drugih držav članic, a le pod določenimi pogoji in v primeru storitve hujših oblik kriminala. »V praksi tega še nismo izkoristili, smo pa to obliko sodelovanja že preizkusili z avstrijsko policijo. Tudi na tem področju je bilo do sedaj sodelovanje z italijansko slabo,« razlaga Vindiš.

Šengen torej prinaša prost pretok ljudi, na notranji meji policija že nekaj ur ne izvaja več kontrole, zato mora varnost zagotavljati drugače, saj bodo našo državo še vedno oziroma še pogosteje obiskovale osebe z nepoštenimi nameni. »Ukinitev mejne kontrole pomeni precejšen varnostni primanjkljaj, zato ga sedaj nadomeščajo izravnalni ukrepi,« pove Vindiš. Med izravnalne ukrepe sodijo tudi novoustanovljene policijske enote za izvajanje izravnalnih ukrepov. Na Gorenjskem bo v njej delovalo 22 policistov, sedež pa bo imela na Karavankah. »Policijska enota za izvajanje izravnalnih ukrepov bo v notranjosti države odkrivala ilegalne migrante in njihove prevoznike na avtocestnih povezavah, železniških postajah in drugih objektih, ki so pomembni za čezmejne navezave. Preprečevala bo čezmejno kriminaliteto, odkrivala bo ponarejene in prenarejene potne in druge osebne listine, tihotapstvo prepovedanih drog, orožja, eksploziva, ukradenih predmetov in drugih prepovedanih stvari. Ugotavljala bo nezakonito bivanje, gibanje in zaposlovanje tujcev na območju Slovenije.«

Enota bo delovala na podlagi vnaprej določene organizacije, taktike in metodike delovanja, njeni pripadniki bodo lahko delovali tako v uniformi kot v civilu in uporabljali bodisi službena modro-bela vozila bodisi civilna vozila. Njihovo delovanje ne bo omejeno le na tujce, zato se lahko vsakomur zgodi, da ga bo ustavil policist za izravnalne ukrepe, naj bo ta oblečen v uniformo ali civilna oblačila. Glavna naloga enote za izvajanje izravnalnih ukrepov je preprečevanje čezmejne kriminalitete, kljub temu pa je pooblaščena tudi za vse druge policijske naloge, na primer za posredovanje ob navadnih prometnih nesrečah. »To ne pomeni, da bo ta enota izvajala poostrene nadzore prometa in preizkuse z alkotesti, vendar če bo pri izvajanju svoje poglavitne naloge naletela na vinjenega voznika, bo zoper njega tudi ukrepala ali pa poklicala redno policijsko patruljo, ki bo izpeljala postopek,« je razložil Vindiš.

Kam z »odvečnimi« policisti?

Na Gorenjskem bo zaradi ukinitve notranjih meja ukinjenih 91 delovnih mest v policiji, premeščenih pa bo policistov 66 policistov in tri starešine. Kot že omenjeno, je 22 policistov premeščenih v enoto za izravnalne ukrepe v okviru PU Kranj, druge pa so prerazporedili v druge policijske uprave. »Šestnajst policistov je prerazporejenih v enoto za izravnalne ukrepe v Ljubljani, trinajst policistov v PU Novo mesto, šest v PU Krškem, sedem jih je premeščenih v specialno enoto za nadzor centralne meje, ki deluje na državnem nivoju, dva sta šla v PU Postojna in trije v PU Ljubljana. 18 policistov in tri starešine je bilo tako razporejenih dlje kot v Ljubljano,« je razložil Vindiš, ki priznava, da je nekaj nejevolje med premeščenimi policisti bilo, je pa vodstvo policije pred tem skušalo čim bolj upoštevati njihove želje in druge kriterije. »Upoštevali smo različne kriterije, tudi take, da so bili na oddaljena delovna mesta premeščeni tisti policisti, ki jim ne manjka več veliko do upokojitve in se jim zato ne bo treba v oddaljene kraje voziti še dolga leta. Nekateri, ki so tik pred upokojitvijo, so se celo sami javili, da jih premestijo na oddaljene policijske postaje, da so s tem pred premestitvijo rešili mlajše kolege. Kakor je torej meni znano, so na koncu vsi policisti sprejeli sklepe o premestitvi in jih tudi podpisali,« še pojasnjuje Vindiš.