Romunija

Besedilo: GG
petek, 21. december 2007 / 06:00

Romunija leži na jugovzhodu Evrope. Na severu je gorata, za južni del pa je značilna širna dolina Donave. V bližini Črnega morja se Donava razširi v delto.

Članstvo v Evropski uniji: od leta 2007

Politična ureditev: republika

Glavno mesto: Bukarešta

Površina: 238.000 km2

Prebivalstvo: 21,8 milijona

Denarna enota: lev

BDP: 3.662 evrov na prebivalca

Uradni jezik: romunski

Romunija je obmorska država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi. Izvirno ime Romania kaže na korenine države iz Rimskega imperija. Romunija na zahodu meji na Srbijo in Madžarsko, na severu in vzhodu na Ukrajino, na severovzhodu na Moldavijo, na vzhodu na Črno morje, ter na jugu na Bolgarijo. V času Rimskega imperija se je območje današnje Romunije in Bolgarije imenovalo Trakija.

Število prebivalcev se v zadnjih letih zmanjšuje zaradi padajoče rodnosti, rastoče smrtnosti in emigracije (po ocenah Mednarodne organizacije za migracije desetina odraslega prebivalstva dela v tujini, od tega več kot dve tretjini ilegalno). Dobra polovica prebivalstva živi v mestih. Romuni predstavljajo 89,5 odstotka prebivalstva, madžarska manjšina 6,6 odstotka, Romi pa 2,5 odstotka.

Na območju današnje Romunije so se v zgodovini križali interesi številnih ljudstev. Preplavljali so jo Huni, Avari, Slovani, Madžari, Bolgari … Na prelomu tisočletja je nastala Transilvanija, ki v 11. stoletju pride pod madžarsko oblast. V 14. stoletju se oblikujeta dve fevdalni vojvodini (Moldavija in Vlaška). Pozneje se na tem območju srečujejo turški, ruski, avstrijski interesi. V 19. stoletju po rusko-turški vojni dobita kneževini neke vrste ustavo, in sicer pod turško suverenostjo. 1860 je osnovana enotna romunska država, leto zatem jo prizna tudi Turčija, proti koncu stoletja pa dobi popolno suverenost. V drugi balkanski vojni dobi del bolgarskega ozemlja. Po prvi svetovni vojni dobi vrnjenega nekaj ozemlja. V 20. stoletju veliko sodeluje z Nemčijo, v drugi svetovni vojni se postavi na njeno stran. Leta 1944 vkorakajo v Romunijo sovjetske sile, sovjetski vpliv pa doseže, da je leta 1947 država proglašena za ljudsko republiko. Kralj, ki je po antifašistični vstaji za nekaj časa imel oblast, je v tem letu abdiciral. 1948 pride na oblast komunistična partija. Dolgoletnega komunističnega voditelja Nikolaia Causescuja strmoglavijo leta 1989.

Romunija je po padcu komunizma 1989 postala demokratična republika z dvodomnim parlamentom. Senat šteje 140 poslancev, poslanska zbornica pa 345. Volitve v oba doma so na štiri leta. V začetku aprila 2007 je parlament potrdil novo manjšinsko vlado, ki jo sestavljata Nacionalna liberalna stranka in Madžarska demokratična zveza, vlado pa še vedno vodi Calin Popescu Tariceanu. V drugem krogu predsedniških volitev leta 2004 je zmagal opozicijski kandidat Traian Basescu. Romunija je upravno razdeljena na 41 okrožij, glavno mesto Bukarešta pa ima poseben status.

Romunija ima precejšnje naravno bogastvo: nafto, zemeljski plin, premog, železo, baker in boksit. Glavne industrijske panoge so kovinsko predelovalna, petrokemična in strojna industrija. Po padcu komunizma se je močno zmanjšal delež kmetijstva in industrije (v komunizmu je imela prevladujočo vlogo težka industrija). Slednja se je s 57 odstotkov leta 1989 zmanjšala na 34,9 odstotka BDP leta 2006, kmetijstvo pa je imelo 9,1-odstotni delež. Storitve predstavljajo dobro polovico BDP, kar je v primerjavi z ostalimi tranzicijskimi državami malo, vendar delež hitro narašča. Prestrukturiranje gospodarstva v Romuniji je bilo počasnejše kot v drugih tranzicijskih državah, hitrejše uvajanje reform so ovirale stare politične strukture na oblasti, vplivni gospodarski krogi in delavski sindikati, zato je prišlo v gospodarstvu do neuravnoteženega razvoja. Romunija je aprila 2005 z EU, ki ji je oktobra 2004 priznala status tržnega gospodarstva, podpisala pridružitveni sporazum, polnopravna članica EU pa je postala 1. januarja 2007.

Lahko bi rekli, da Romunijo najbolj poznamo po grofu Drakuli. Srhljiva pripoved o njem se opira na življenje romunskega kneza iz 15. stoletja Vlada Drakule in njegovega sina, o katerem je šel glas, da zajete vojne ujetnike nasadi na kol. Med znanimi Romuni iz resničnega življenja pa omenimo pisatelja Eugena Ionesca, telovadko Nadio Comaneci in skladatelja Georga Enesca.