Portugalska

Portugalska, dežela pomorščakov in raziskovalcev morij, leži na atlantski strani Iberskega polotoka. V njeni kulturi je prepoznaven mavrski in orientalski vpliv.

Članica Evropske unije: od leta 1986

Politična ureditev: parlamentarna demokracija

Glavno mesto: Lizbona

Površina: 92.391 km2

Prebivalstvo: 10,4 milijona

Denarna enota: evro (prej eskudo)

BDP: 14.153 evrov na prebivalca

Uradni jezik: portugalski

Portugalska je država na skrajnem jugozahodu celinske Evrope, na Iberskem polotoku. Na zahodu in jugu meji na Atlantski ocean, na severu in vzhodu pa na Španijo. Vključuje tudi tri otočja v Atlantiku: Azore, Madeiro in Savage, malo, oddaljeno in nenaseljeno skupino, ki jo upravljajo iz Madeire.

V preteklih tri tisoč letih je skozi Portugalsko prešlo mnogo civilizacij. Nanjo so vplivale iberska, keltska, feničanska, kartažanska, grška, rimska, germanska in arabska kultura. Večino zgodnje zgodovine dežele razkriva že njeno ime, saj izhaja iz Portus Cale (lep pristan), kot se je imenovala grška in kasneje rimska naselbina ne ozemlju današnjega mesta Porto, po katerem se imenuje. V 15. stoletju so neustrašni pomorščaki pod vodstvom Vasca da Game odkrili nova ozemlja in Portugalska se je razširila v čezmorski imperij. Med 15. in 16. stoletjem je bila Portugalska glavna ekonomska, politična in kulturna sila. Portugalski imperij je segal na vse celine. Po vzponu drugih kolonialnih sil je njen pomen močno upadel. V dobi odkritij novih ozemelj je imela za kratek čas ključno vlogo v svetu, kasneje pa je prišla pod špansko prevlado, izpod katere se je sicer osvobodila, vendar ni nikoli več dosegla politične in gospodarske moči, ki jo je uživala v 15. stoletju. Sredino 20. stoletja je zaznamovala 40-letna vladavina diktatorja Salazarja, dvanajst let po atentatu nanj pa je leta 1986 Portugalska postala članica EU. Portugalska je v družbenem in gospodarskem pogledu močno napredovala zlasti v zadnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja.

Portugalska je enodomna parlamentarna republika. Predsednik države je po volitvah v januarju 2006 postal Anibal Cavaco Silva, nekdaj član Socialno demokratske stranke, sedaj pa neodvisen. Na parlamentarnih volitvah februarja 2005 je z absolutno večino zmagala do tedaj opozicijska levosredinska Socialistična stranka, predsednik vlade pa je postal njen vodja Jose Socrates. Več kot tri četrtine sedežev v parlamentu zasedajo stranke, ki so levo od sredine.

Podobno kot v drugih evropskih državah se je tudi v portugalskem gospodarstvu močno zmanjšal delež kmetijstva, ki pa skupno z ribištvom še vedno zaposluje 12 odstotkov delovne sile. Portugalska je v obdobju 2002-2005 beležila najnižjo gospodarsko rast v zadnjih dveh desetletjih, kar je spodbudilo pripravo pomembnih strukturnih reform, naraščanje proračunskega primanjkljaja in primanjkljaja na tekočem računu plačilne bilance. Portugalska ostaja najrevnejša država nekdanje evropske petnajsterice, višina BDP na prebivalca pa je bila v letu 2005 enaka slovenskemu. Nizki stroški delovne sile so v preteklosti pritegnili veliko tujih naložb, ki pa se v zadnjih letih zaradi hitre rasti plač, gospodarskega mrtvila in konkurence drugih držav zmanjšujejo. Najhitreje rastoči sektorji v zadnjih letih so gradbeništvo, finančne storitve, turizem in trgovina ter telekomunikacije. Pomembni industrijski veji, tekstilna in obutvena, ki sta nedavno tega ustvarjali več kot 20 odstotkov celotnega izvoza, sta tako kot drugje v Evropi v zatonu.

Univerza v Coimbri, ki so jo ustanovili leta 1290, je med najstarejšimi v Evropi. Svetovno znana sta portugalska pesnika Luís de Camoesin in Fernando Pessoa.