Malta, Valeta

Malta

Malta obsega skupino otokov v Sredozemskem morju, od katerih so naseljeni le trije največji: Malta, Gozo in Comino.

Članstvo v Evropski uniji: od leta 2004

Politična ureditev: republika

Glavno mesto: Valeta

Površina: 316 km2

Prebivalstvo: 0,4 milijona

Denarna enota: malteška lira

BDP: 11.499 evrov na prebivalca

Uradni jezik: malteški, angleški

 

Pokrajina na teh otokih je nižinska in kamnita, s prepadnimi obalnimi stenami.

 

Malta v samem osrčju Sredozemlja je bila v svoji večtisočletni zgodovini dom številnih civilizacij. Prvi prebivalci so prišli okoli 5200 pred našim štetjem. Sledi kažejo na pomembno prazgodovinsko civilizacijo še pred prihodom Feničanov, ki so največji otok poimenovali Malat, kar pomeni varen pristan. Pozneje je bila Malta oporišče Kartagine. Pod Rimskim cesarstvom je v 4. stoletju pripadla Bizancu. Zavzeli so jo tudi vandali, v 9. stoletju pa Arabci, tako da je bila do 11. stoletja pod muslimansko oblastjo. Zatem so jo prevzeli Normani, pozneje pripade kraljevini Siciliji. V 16. stoletju preide pod oblast viteškega reda sv. Janeza. Do 18. stoletja malteški vitezi vodijo vojne s Turki in pirati. Otok pozneje osvoji Napoleon. Del britanskega imperija postane, ko si jo ta zagotovi s Pariškim mirom. Tako postane pomembna baza na trgovski poti proti Indiji. Med drugo svetovno vojno je bila zaradi svoje strateške lege večkrat napadena s strani sil osi. Kmalu po vojni dobi zakonodajno skupščino in svojo vlado, sicer pa o zunanji politiki in obrambi še vedno odloča britanski guverner. Neodvisna je postala leta 1964, leta 1974 pa razglasijo republiko.

 

Predsednik malteške vlade postane vodja stranke, ki dobi največ sedežev v enodomnem parlamentu (Kamra tar-Rapprezentanti). Predsednik vlade je sedaj Lawrence Gonzi, predsednik države pa Eddie Fenech Adami. Nacionalni jezik je malteščina, vendar za uradni jezik velja angleščina, mnogi govorijo tudi italijanščino.

 

Turizem je pomembna gospodarska panoga, čedalje večji pomen imajo tudi storitvene dejavnosti.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / petek, 20. maj 2022 / 06:00

Gorenjski glas, št. 40

Gorenjski glas, 20. maj 2022, št. 40

Objavljeno na isti dan


Splošno / / 07:00

XXL očala

Sončna očala so vzeta iz šestdesetih in so ogromna. Ponudba je dovolj široka, od oglatih do ovalnih oblik, od plastičnih do kovinskih okvirjev. Vsekakor pa priporočam takšna s kakovostnimi...

Gospodarstvo / / 07:00

Popis nepremičnin se tudi na Gorenjskem zaključuje

Kljub podaljšanim rokom se bo terenski del popisa nepremičnin ponekod v Sloveniji zavlekel v jesen. Na Gorenjskem naj bi zaključili konec julija.

Gospodarstvo / / 07:00

Odprt trg električne energije in plina

Maribor - Kot smo že poročali, se s prvim julijem v Sloveniji odpira trg električne energije in tudi zemeljskega plina, kar pomeni, da bodo poslej gospodinjstva lahko izbirala sv...

Gospodarstvo / / 07:00

Sočna paša na Veliki planini

Zaradi tople pomladi so kmetje živino na planino letos prignali zgodaj, kot že dolgo ne.

Zanimivosti / / 07:00

Anketa: Semenj v Kokri

V vasi Kokra so prejšnjo nedeljo pripravili prijetno vaško prireditev Semenj v Kokri, ki spominja na nekdanje običaje ob žegnanju. Srečanje je priložnost za druženje ljudi, razkropljenih po najdaljši...