Malta, Valeta

Malta

Malta obsega skupino otokov v Sredozemskem morju, od katerih so naseljeni le trije največji: Malta, Gozo in Comino.

Članstvo v Evropski uniji: od leta 2004

Politična ureditev: republika

Glavno mesto: Valeta

Površina: 316 km2

Prebivalstvo: 0,4 milijona

Denarna enota: malteška lira

BDP: 11.499 evrov na prebivalca

Uradni jezik: malteški, angleški

 

Pokrajina na teh otokih je nižinska in kamnita, s prepadnimi obalnimi stenami.

 

Malta v samem osrčju Sredozemlja je bila v svoji večtisočletni zgodovini dom številnih civilizacij. Prvi prebivalci so prišli okoli 5200 pred našim štetjem. Sledi kažejo na pomembno prazgodovinsko civilizacijo še pred prihodom Feničanov, ki so največji otok poimenovali Malat, kar pomeni varen pristan. Pozneje je bila Malta oporišče Kartagine. Pod Rimskim cesarstvom je v 4. stoletju pripadla Bizancu. Zavzeli so jo tudi vandali, v 9. stoletju pa Arabci, tako da je bila do 11. stoletja pod muslimansko oblastjo. Zatem so jo prevzeli Normani, pozneje pripade kraljevini Siciliji. V 16. stoletju preide pod oblast viteškega reda sv. Janeza. Do 18. stoletja malteški vitezi vodijo vojne s Turki in pirati. Otok pozneje osvoji Napoleon. Del britanskega imperija postane, ko si jo ta zagotovi s Pariškim mirom. Tako postane pomembna baza na trgovski poti proti Indiji. Med drugo svetovno vojno je bila zaradi svoje strateške lege večkrat napadena s strani sil osi. Kmalu po vojni dobi zakonodajno skupščino in svojo vlado, sicer pa o zunanji politiki in obrambi še vedno odloča britanski guverner. Neodvisna je postala leta 1964, leta 1974 pa razglasijo republiko.

 

Predsednik malteške vlade postane vodja stranke, ki dobi največ sedežev v enodomnem parlamentu (Kamra tar-Rapprezentanti). Predsednik vlade je sedaj Lawrence Gonzi, predsednik države pa Eddie Fenech Adami. Nacionalni jezik je malteščina, vendar za uradni jezik velja angleščina, mnogi govorijo tudi italijanščino.

 

Turizem je pomembna gospodarska panoga, čedalje večji pomen imajo tudi storitvene dejavnosti.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 11. maj 2013 / 07:00

Spomin na dušnega pastirja

V Šentlenartu pri Sedmih studencih/St. Leonhard bei Siebenbruenn, ki leži pri naselju Ločilo/Hart, kjer se v križišču odcepi cesta proti Korenskemu sedlu/Wurzenpass in naprej do Kranjske Gore, gl...

Objavljeno na isti dan


Jesenice / petek, 20. november 2020 / 20:06

Županov odziv na namere vlade

Občina Jesenice v nobenem primeru ne bo pristala na selitev ali ukinitev splošne bolnišnice na Jesenicah, je pa pripravljena aktivno sodelovati pri njenem razvoju in preoblikovanju v regijsko bolnišni...

Gospodarstvo / petek, 20. november 2020 / 20:05

Javna obravnava izhodišč za strateški načrt

Kranj – Evropska komisija je pred dvema letoma in pol pripravila zakonodajne predloge za Skupno kmetijsko politiko Evropske unije za naslednje sedemletno obdobje. Bistvena novost teh predlogov je v...

Kultura / petek, 20. november 2020 / 20:05

O starih obrteh

S spletnim dogodkom in predstavitvami industrijske dediščine štirih gorenjskih krajev se je končal projekt Naša industrijska dediščina, naš ponos.

Preddvor / petek, 20. november 2020 / 17:58

Prostovoljci poprijeli za delo

Že dan zatem, ko so se zbrali na poziv Doma starejših občanov Preddvor, so prvi prostovoljci začeli pomagati pri oskrbi starejših.

Kranj / petek, 20. november 2020 / 17:57

Zaradi gradnje bo cesta zaprta

Mavčiče – V okviru obnove ceste Breg–Mavčiče na odseku od gasilskega doma v Mavčičah do objekta Praše 4 širijo 570 metrov dolgo cestišče z enostranskim pločnikom in dvostransko kolesarsko stezo. Iz...