Italija

Italija, še ena od naših neposrednih sosed, leži na Apeninskem polotoku, ki je na zemljevidu videti kot škorenj. K njej sodita še otoka Sicilija in Sardinija in dve žepni državi, San Marino in Vatikan.

Članstvo v Evropski uniji: ustanovna članica

Politična ureditev: parlamentarna republika

Glavno mesto: Rim

Površina: 301.277 km2

Prebivalstvo: 58 milijonov

Denarna enota: evro (prej italijanska lira)

BDP: 24.341 evrov na prebivalca

Uradni jezik: italijanski

Italija, obmorska država na jugu Evrope, na severu meji na Švico in Avstrijo, na severovzhodu na Slovenijo, na severozahodu na Francijo, na jugozahodu pa ima morsko mejo s Tunizijo. Neodvisni državi San Marino in Vatikan sta enklavi znotraj italijanskega ozemlja. Italija, pretežno gorata dežela (izjema je Padska ravnina v deželi Emilia-Romagna), ki sega od Alp do srednjega dela Sredozemskega morja, k njenemu ozemlju sodijo tudi otoki Sicilija, Sardinija in Elba ter še kakih 70 manjših.

Italija je edina evropska pokrajina, ki je v preteklostih skozi stoletja ohranila vedno isto ime kljub raznim zgodovinskim preobratom, saj se je že za časa Etruščanov (8. stoletje pr. n. št.) Apeninski polotok imenoval Italija. Od takrat so na tem ozemlju bivali številni narodi in razvilo se je več kultur. Zgodovinsko najpomembnejši so bili gotovo stari Rimljani, ki so svojo oblast razširili daleč po vsem tedaj znanem svetu. Po razpadu tega velikega imperija je vladala na ozemlju današnje Italije politična zmeda, ki je trajala več kot tisoč let. Prva se je v tem neredu organizirala Rimskokatoliška cerkev, nato so začela rasti mesta in male republike. Tako je bilo doseženo določeno ravnovesje, na podlagi katerega se je razvila bogata kulturna, socialna in politična dejavnost Risorgimenta. V 19. stoletju so se vse politične enote na polotoku združile v skupno državo, najprej kraljevino in nato republiko. Izjemi sta le papeževa država, ki se je hudo skrčena opredelila za samostojnost in ustanovila Vatikan, in mala republika San Marino.

Italijanska republika je upravno razdeljena na 20 dežel (regione), ki so razdeljene na 110 pokrajin (provincia), od katerih so tri še v pripravi. Pokrajine se delijo na 8103 občin. S to ureditvijo je pokrito celotno državno ozemlje. Po italijanski zakonodaji so dežele, pokrajine in občine pravne osebe, kar pomeni, da ni upravne hierarhije med njimi. Italijanski parlament ima dva doma, senat (Senato della Republica) in poslansko zbornico (Camera dei Deputati). Parlamentarne volitve so vsakih pet let. Predsednik države je Giorgio Napolitano, predsednik vlade pa Romano Prodi.

Glavne gospodarske panoge so turizem, modna, strojna, kemična in živilska industrija ter industrija motornih vozil. Italija je sedma gospodarsko najmočnejša država na svetu in je članica skupine industrijskih držav G8. Severne dežele so po dohodku na prebivalca med najbogatejšimi v Evropi. Italija se po višini BDP med vsemi državami uvršča na šesto mesto, enako tudi po višini svoje blagovne menjave. Zaradi geografske, kulturne in kulinarične pestrosti velja za državo, v kateri je kakovost življenja najvišja. Italija je tradicionalno katoliška država, kar se močno odraža v političnem in družbenem življenju. Velja tudi za zelo zbirokratizirano državo.

Italijanski polotok je kot središče ogromnega rimskega imperija zapustil bogato arheološko, kulturno in literarno dediščino. Pozneje je postal zibelka srednjeveškega humanizma in renesanse, ki sta z deli Machiavellija, Danteja, Leonarda in Galileja oblikovala evropsko politično in filozofsko misel ter kulturo. Omenimo le nekatera imena s področja umetnosti: slikarje Giotta, Botticellija, Leonarda da Vincija, Michelangela, Tintoretta in Caravaggia, skladatelja Verdija in Puccinija ter režiserja Federica Fellinija.