Grčija, Knosos

Grčija

Grčija, država na najjužnejšem delu Balkanskega polotoka, velja za zibelko evropske civilizacije, saj ima dolgo in bogato zgodovino, v kateri se njen vpliv širi prek treh celin.

Članstvo v Evropski uniji: 1981

Politična ureditev: parlamentarna republika

Glavno mesto: Atene

Površina: 131.957 km2

Prebivalstvo: 11 milijonov

Denarna enota: evro (prej grška drahma)

BDP: 16.340 evrov na prebivalca

Uradni jezik: grški

Grčija leži v jugovzhodni Evropi v bližini stičišča Evrope in Azije in je najjužnejši del Balkanskega polotoka. To obmorsko državo z vzhoda obliva Egejsko, z zahoda in juga pa Jonsko in Sredozemsko morje, medtem ko na kopnem na zahodu meji na Albanijo, na severu z Makedonijo in Bolgarijo, na vzhodu pa s Turčijo. Njeno ozemlje obsega več kot dva tisoč otokov v Egejskem in Jonskem morju, vendar jih je poseljenih manj kot dvesto. Največji grški otok je Kreta, med bolj znanimi pa so še Krf, Rodos, Karpatos, Santorini. Gora Olimp je najvišji vrh v državi. Okoli dve tretjini prebivalcev živi v mestih. Kar 98 odstotkov Grkov je pravoslavne vere, drugo pa so muslimani, katoliki, protestanti in judje. Poleg Grkov tu živijo tudi Bolgari, Makedonci in Turki.

Grčija je ena od zibelk evropske civilizacije. Delo starih grških mislecev je pomenilo velik korak naprej v filozofiji, medicini, matematiki in astronomiji. Zgodovinska in kulturna dediščina Grčije odmeva tudi v književnosti, umetnosti, filozofiji in politiki sodobnega sveta. Grške mestne državice so bile prve demokratične oblike vladanja. Grška zgodovina seže v stoletja pred našim štetjem, ko si sledijo mikenska, prehodna, klasična in helenistična doba. Iz tega časa je znan vojskovodja Aleksander Veliki. V času Rimskega cesarstva Grčija sodi pod njegov vzhodni del in deli njegovo usodo. Od 15. do 19. stoletja je pod turško oblastjo, dolgoletna gibanja za osvoboditev pa so leta 1822 prinesla rezultat: razglašena je neodvisna Grčija, vendar si jo Turčija še vedno želi pokoriti, dokler po porazu v turško-ruski vojni tudi ona ne prizna njene neodvisnosti.

Sodobna Grčija je republika, ki jo ureja ustava iz leta 1975. Enodomni parlament ima tristo poslancev, ki jih izvolijo za štiri leta. Država je razdeljena na trinajst upravnih regij, ki se delijo na 54 prefektur, in eno avtonomno območje, to pa je sveta gora Athos. Predsednik države je Karalos Papoulias, ministrski predsednik pa Kostas Karamanlis.

Grčija je polna zgodovinskih znamenitosti, med njimi pa izstopajo Delfi, za katere se Grki verjeli, da so središče sveta. Najbolj navdušujoča znamenitost Aten je akropola, svetišče boginje Atene, po kateri je glavno mesto tudi dobilo ime. Arheološke znamenitosti antične Grčije, mediteransko podnebje in tudi čisto morje in lepa obala, dolga več kot 13 tisoč kilometrov, privabljajo v Grčijo množice turistov. Grčija je tudi dežela mitologije z množico grških bogov, zibelka evropske civilizacije (znani so mnogi filozofi od Sokrata in Platona do Aristotela, pa matematik Pitagora, številni pesniki in dramatiki, slikarji in kiparji), zibelka olimpijskih iger, zgodovinska in kulturna zakladnica. V Grčiji obstaja več sto narodnih plesov. Zunaj Grčije najbolj znan sirtaki pa ni narodni ples (čeprav njegov izvor najdemo v plesu hasapiko), saj so ga ustvarili leta 1964 za film Grk Zorba.

Na širšem območju Aten stoji več kot polovica grške industrije. Glavne gospodarske panoge so kmetijstvo, turizem, gradbeništvo in ladijski promet. Med najbolj poznanimi kmetijskimi proizvodi so vino, olive, olje, sir, tobak in mandlji. Delež industrije je relativno nizek v primerjavi z drugimi državami EU in v zadnjih letih znaša od 22 do 24 odstotkov, k BDP pa največ prispeva storitveni sektor. Najpomembnejša sta turizem in ladijski prevoz, saj je kar pet odstotkov svetovnega ladijskega prometa v domeni Grčije.

Med znanimi sodobnimi Grki so režiser Costa Gavras, Nobelov nagrajenec Odysseus Elitis in skladatelj Mikis Theodorakis.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / nedelja, 2. december 2007 / 07:00

Letos premiera otroške predstave

Na letošnji Lavtižarjevih dnevih so na svoj račun prišli tudi otroci, saj so si lahko ogledali predstavo Gospod Pozavnikar.

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Brdo - nova prestolnica Evrope

Leto je naokoli in napočil je čas za letopis. Letopis Gorenjska 2007 je že štirinajsti po vrsti.

Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Radovljičani častili Linharta

December 2006

Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Slava tolarju, čast evru

Januar 2007

Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Jerman med slavnimi smukači

Februar 2007

Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Rusi na Jesenicah

Marec 2007