Francija

Francija sega od Severnega morja do Sredozemlja in je ena največjih evropskih držav. Poleg Nemčije velja za gospodarsko najmočnejšo silo v Evropi in ustanovno članico Evropske unije.

Članstvo v Evropski uniji: ustanovna članica (1957)

Politična ureditev: republika

Glavno mesto: Pariz

Površina 550.000 km2

Prebivalstvo: 60,9 milijona

Denarna enota: evro (prej francoski frank)

BDP: 27.352 evrov na prebivalca

Uradni jezik: francoski

Francija je obmorska država v zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severozahodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, na jugu pa na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro. Pokrajina je razgibana, z goratim vzhodom in jugom, kjer je tudi najvišji vrh Alp in zahodne Evrope Mont Blanc (4.810 metrov). Nižinski del obsega štiri porečja: Seno na severu, Loaro in Garono, ki tečeta na zahod, in Rono, ki iz Ženevskega jezera teče proti Sredozemskem morju.

Meje današnje Francije so postavljene podobno, kot meje ozemlja Galcev, ki jih je v prvem stoletju zavzelo rimsko cesarstvo. Prebivalci so sprejeli rimsko kulturo in jezik. V 4. stoletju so ji zavladali Germani, predvsem Franki. Za začetek francoske monarhije šteje 5. stoletje, ko se je frankovsko cesarstvo Karla velikega razdelilo na zahodni in vzhodni del. Iz vzhodnega je nastala Nemčija, iz zahodnega pa Francija. Nasledniki Karla velikega so vladali vse do francoske revolucije 1792, ki je razglasila republiko. Leta 1799 je prišel na oblast Napoleon Bonaparte in se razglasil za cesarja ter začel svoj osvajalski pohod po Evropi. Po njegovem porazu so v Franciji ponovno uvedli monarhijo, jo nato ukinili z začetkom Druge republike, nato pa je Napoleonov nečak razglasil Drugo cesarstvo. Ko so ga odstavili, je nastala Tretja republika. Čeprav je bila Francija zmagovalka v obeh svetovnih vojnah, so jo prizadele izgube bogastva in velikega dela imperija. S sprejetjem nove ustave koncem petdesetih let so utrdili položaj države, v kateri se je izredno povečala avtoriteta izvršilne oblasti v primerjavi z zakonodajno, tudi predsednika.

Predsednik republike ima pomembno politično vlogo: predseduje sejam ministrskega sveta (kabineta), v njegovi pristojnosti so tudi najpomembnejša področja zunanje politike in obrambe. Predsednik vlade je odgovoren za vsakodnevno vodenje države. Predsednika republike volijo neposredno za pet let. Parlament sestavljata narodna skupščina, v katero volijo poslance neposredno vsakih pet let, in senat, ki ga izbere volilni odbor. Predsednik države je trenutno letos izvoljeni Nicolas Sarkozy, ministrski predsednik pa Dominique de Villepin. Najvišje zakonodajno telo je narodna skupščina (Assemblee Nationale). Poslance volijo vsakih pet let. Skupščina lahko izglasuje razpustitev vlade. Senatorje volijo posredno, za dobo šestih let, polovica senata je obnovljena vsaka tri leta. Senat ima omejeno moč, v primeru nesporazuma med njim in narodno skupščino ima slednja zadnjo besedo. Nadzor nad ustavnostjo izvaja ustavni svet. Upravno je Francija razdeljena na 26 regij, ki se delijo skupno na sto departmajev.

Gospodarstvo temelji na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu. Glavne dejavnosti so avtomobilska industrija, letalska industrija, informacijska tehnologija, elektronika, kemična, farmacevtska in modna industrija.

Francija je dala nekatere najpomembnejše evropske pisatelje in mislece: Descartesa in Pascala v 17. stoletju, Rousseauja in Voltaira v 18. stoletju, Balzaca, Baudelaira in Flauberta v 19. stoletju, Sartra in Camusa v 20. stoletju. V zadnjih dveh stoletjih so umetnost zaznamovali francoski slikarji Renoir, Monet, Cezanne, Gauguin, Matisse in Braque.