Finska

Še ena od nordijskih držav, za katero je po vključitvi v Evropsko unijo značilen izredno hiter gospodarski razvoj, temelječ na informacijski in komunikacijski tehnologiji ter zabavni elektroniki.

Članstvo v Evropski uniji: 1995

Politična ureditev: republika

Glavno mesto: Helsinki

Površina: 338.115 km2

Prebivalstvo: 5,2 milijona

Denarna enota: evro (pred 1999 finska marka, pred letom 2002 je evro uporabljal le bančni sistem)

BDP: 30.012 evrov na prebivalca

Uradni jezik: finski, švedski

Finska je obmorska nordijska država, ki jo na jugozahodu obkroža Baltsko morje, na jugovzhodu Finski zaliv, na zahodu Botniški zaliv, po kopnem pa na zahodu meji na Švedsko, na severu na Norveško, na vzhodu pa na Rusijo, morska meja jo loči od Estonije. Otoki Aland v Baltskem morju so pod finsko suverenostjo, vendar uživajo znatno samoupravo.

Finska je dežela gozdov in jezer, ki slovi po neokrnjeni naravi. Na skrajnem severu sonce poleti kakih deset tednov sploh ne zaide – to je čas polnočnega sonca, pozimi pa se v teh krajih sonce kakih osem tednov sploh ne dvigne nad obzorje. V tej srednje veliki evropski državi reke in jezera predstavljajo dobrih 11 odstotkov, gozdovi pa 68 odstotkov površin. Obdelovalnih površin je le nekaj več kot desetina, stopnja urbaniziranosti pa je za evropske razmere relativno majhna. Skoraj polovica prebivalstva živi na jugu države oziroma na dobrih desetih odstotkih celotne površine. Več kot 97 odstotkov prebivalstva je Fincev, ostali pa so pretežno Rusi, Estonci, Švedi in Laponci.

Njeno zgodovino je zaznamovala šestinpolstoletna vladavina Švedske (z začetkom v 12. stoletju) in več kot stoletna vladavina carske Rusije (od 18. stoletja naprej), pod katero je uživala visoko stopnjo avtonomije. Osamosvojila se je po ruski revoluciji 1917 in postala avtonomna republika. Članica EU je od leta 1995 (hkrati s Švedsko in Avstrijo), članstvu v NATO pa se zaradi zgodovinskih razlogov in nasprotovanja večine prebivalstva odreka.

Finska je parlamentarna republika, vrhovni zakonodajni organ je 200-članski enodomni parlament (Eduskunta), izvršni pa državni svet (vlada). V marcu 2000 je bila za predsednico države s šestletnim mandatom izvoljena Tarja Halonen. Vlado vodi premier Matti Vanhanen.

Finska nima naravnih bogastev z izjemo gozdov in voda ter manjših rudnikov železa, bakra in nekaterih ostalih kovin. Njen hiter gospodarski razvoj po vključitvi v EU je temeljil na razvoju informacijske in komunikacijske tehnologije ter zabavne elektronike. V zadnjih petih letih prejšnjega stoletja se je proizvodnja teh sektorjev povprečno letno povečala za dobro tretjino. Zaradi takšnega razvoja in velikih naložb v šolstvo (za raziskave in razvoj namenja v primerjavi s številom prebivalstva drugi največji delež na svetu) je na prvem ali drugem mestu v svetu po dostopnosti in kvaliteti informacijske tehnologije, uporabe računalnikov in interneta, mobilnih telefonov in elektronskega bančništva. Poleg tega velja Finska za socialno prijazno državo s stabilnim makroekonomskim okvirom. Stopnje inflacije so ene najnižjih na svetu. Po višini BDP na glavo prebivalca se uvršča med deset najbogatejših držav na svetu.

V lepoti daljnega severa so našli navdih mnogi njeni umetniki, tudi skladatelj Jean Sibelius in arhitekt Alvar Aalto.