Tara Česnik veliko prostega časa namenja raziskovanju morskega življenja in delfinov. / Foto: Tina Dokl

Pot raziskovanja morskega življenja

Tara Česnik je 23-letna Kranjčanka, študentka veterine, ki zadnja tri leta deluje v piranskem društvu Morigenos, društvu, ki se ukvarja s preučevanjem morskih sesalcev, predvsem delfinov. Poleg zahtevnega študija in preučevanja morskega življenja pa je Tara tudi ambasadorka projekta Zelena Kohezija.

»V Sloveniji imamo zanimiv pojav – ena skupina delfinov se pojavlja le v jutranjih urah, druga le v večernih. Posamezne delfine je mogoče prepoznati po njihovi hrbtni plavuti, ki je kot človeški prstni odtis – vsak ima svojega. Na podlagi teh podatkov lahko spremljamo populacijo. Ta je trenutno stabilna, kar pomeni tudi, da je stanje v morju relativno dobro.«

Verjetno se sprašujete, kako se Gorenjka znajde na poti raziskovanja morja in preučevanja delfinov. Tara odgovarja, da jo je od nekdaj zelo veselilo, ko so odšli na morje, z društvom Morigenos pa se je srečala že v osnovni šoli, ko se je udeležila tabora za nadarjene učence v Fiesi. »Takrat so nam predstavili svoje delo, vendar sem nekako pozabila, da to sploh obstaja. Pred tremi leti pa so nas s fakultete obvestili, da društvo še vedno pripravlja raziskovalne tabore, in od takratne udeležbe na taboru je šla moja pot le še navzgor.« Cilj Morigenosa je, kot je pojasnila Tara, primarno osredotočen na poznavanje populacije delfinov v slovenskem morju, poleg tega pa tudi izobraževanje širše javnosti o njihovi prisotnosti in ohranjanju ter posredno tudi okoljevarstvo ter varovanje morja.

Želela bi si delfina Tuno

»Eden od večjih ciljev je bila tudi ustanovitev centra, kjer bi se ljudje lahko izobraževali o delfinih, in letos nam je to tudi uspelo. V Piranu imamo sedaj prostore, kjer je pripravljena interaktivna razstava, ki obiskovalcem ponuja veliko informacij o delfinih,« je pojasnila Tara in dodala, da so člani Morigenosa posamezniki različnih starosti in poklicev, vse pa povezuje velika ljubezen do morja. Kot terenska prostovoljka Tara največkrat opravlja opazovanje iz kopnega, kar v praksi pomeni, da z daljnogledi s piranskega zvonika zasledujejo gibanje delfinov, spremljajo njihova vedenja in opažanja. »V Sloveniji imamo zanimiv pojav – ena skupina delfinov se pojavlja le v jutranjih urah, druga le v večernih. Posamezne delfine je mogoče prepoznati po njihovi hrbtni plavuti, ki je kot človeški prstni odtis – vsak ima svojega. Na podlagi teh podatkov lahko spremljamo populacijo. Trenutno je ta stabilna, kar pomeni tudi, da je stanje v morju relativno dobro,« je razložila Tara. Zaradi lažje komunikacije med člani društva delfini nosijo tudi človeška imena. Kot je povedala mlada prostovoljka, bi bilo namreč zelo nerodno, če bi morali razpravljati o delfinih, poimenovanih po raznih kodah in številkah. »Imamo Morigenosa, Emanuelo, Banankota, pred kratkim smo enega poimenovali Srečko, saj se je ujel v mrežo in kasneje tudi sam rešil. Sama pa bi si želela, da bi enega poimenovali Tuna.«

Zelena ambasadorka

Tara je ambasadorka Zelene kohezije, evropskega projekta, ki poteka v sodelovanju Regionalnega RTV centra Koper – Capodistria s Kulturno izobraževalnim društvom Pina. »Gre za projekt, v okviru katerega se predstavi pet mladih, aktivnih na področju naravovarstva, ki z inovacijami ali dobrimi praksami poskušajo pustiti pozitiven vtis na okolju.« Tara vsem polaga na srce, da lahko z majhnimi dejanji, kot so ločevanje odpadkov, varčevanje z vodo in elektriko, vsak posameznik stori veliko. »Majhna dejanja štejejo in veliko pripomorejo k dobremu stanju ekosistema,« je še pojasnila Tara in dodala, da če se srečamo z delfini, naj bo naše ravnanje čim bolj odgovorno in premišljeno. »Delfinov ne božamo, ne hranimo, ampak jih pustimo pri miru in z opazovanjem zgolj uživamo v trenutku.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / torek, 18. oktober 2011 / 07:00

Bioplinarna Petač, ko slovenska »faušija« dobi mlade

Sem mladi raziskovalec in proučujem surovine, možnosti izboljšav ter optimizacije procesov v bioplinskih elektrarnah. Ko berem, kaj se dogaja na Gorenjskem z omenjeno bioplinarno in težavami, ki jih j...

Objavljeno na isti dan


Šport / ponedeljek, 6. februar 2023 / 18:43

Zmagi so dodali še dobrodelnost

Hokejisti kranjskega Triglava so boju za nove točke v Mednarodni hokejski ligi dodali še akcijo zbiranja plišastih igrač za kranjsko porodnišnico.

Slovenija / ponedeljek, 6. februar 2023 / 18:38

Materni jezik je kot kruh

S to mislijo je prejšnjo nedeljo rektor Katoliškega doma prosvete v Tinjah Jože Kopeinig začel tradicionalno slovesnost v počastitev 8. februarja, slovenskega kulturnega praznika. V tinjsk...

GG Plus / ponedeljek, 6. februar 2023 / 18:33

Tavčarjeva zapuščina in izročilo

Ob stoti obletnici Tavčarjeve smrti se lahko vprašamo, kakšna je bila usoda njegove literarne zapuščine in kakšno je njegovo duhovno izročilo za naš čas. Ga še beremo, nas še navdihuje?

Šenčur / ponedeljek, 6. februar 2023 / 17:29

Na drugi seji lomili kopja

Na drugi redni seji občinskega sveta Občine Šenčur so se, kot je dejal šenčurski župan Ciril Kozjek, lomila kopja. Zataknilo se je že pri imenovanju predsednikov in članov delovnih teles občinskega sv...

GG Plus / ponedeljek, 6. februar 2023 / 16:58

Sto let po smrti je Tavčar še vedno z nami

Sto let po smrti Ivana Tavčarja (1851–1923) lahko že zatrdimo, da je ena od tistih slovenskih osebnosti, ki niso zapisane pozabi. Bil je vsestransko dejaven. Kot odvetnik in politik je že nekoliko poz...