Barbara Boltar galerijo Šivčeva hiša vodi že skoraj dvajset let.

Štirideset let Šivčeve hiše

V Galeriji Šivčeva hiša se je v štiridesetih letih njenega obstoja oblikovala obsežna zbirka različnih likovnih del, najštevilnejša pa je izbirka ilustracij, edina tovrstna v Sloveniji. Zanjo je zaslužna tedanja direktorica, umetnostna zgodovinarka Maruša Avguštin, ki je že leta 1976 začela sistematično, strokovno spremljati tedaj prezrto zvrst likovne umetnosti.

Radovljica – Letos mineva štirideset let, odkar je tedanja Občina Radovljica odkupila staro srednjeveško meščansko hišo na Linhartovem trgu in jo pod vodstvom arhitekta Petra Fistra in tedanje direktorice zavoda za varstvo kulturne dediščine Olge Zupan preuredila v imeniten prostor, namenjen galerijski dejavnosti. Štirideset let se tako v njenih prostorih vsako leto zvrsti do deset razstav, ki zajemajo vse zvrsti likovne umetnosti, v njenih depojih pa so shranjene tudi tri pomembne zbirke: zbirka del likovnih ustvarjalcev, ki izhajajo iz Radovljice in njene najbližje okolice, zbirka del slovenskih in tujih umetnikov, ki jih je galerija pridobila iz sodelovanja na prireditvi Slovenija, odprta za umetnost, in najobsežnejša, zbirka ilustracij, ki je od leta 2002 tudi stalno na ogled in obsega že 177 del 49 avtorjev.

Galerija Šivčeva hiša je edina muzejska ustanova v Sloveniji, ki se ponaša s tovrstno zbirko. Zanjo je zaslužna Maruša Avguštin, ki je že leta 1976 začela sistematično, strokovno spremljati tedaj prezrto zvrst likovne umetnosti. Od tedaj so se v slikovitih prostorih štiristo let stare meščanske hiše zvrstile razstave vseh vidnejših ilustratorjev in ilustratork, obenem pa so odkupovali tudi njihove najkvalitetnejše ilustracije.

Ko so pred 15 leti prav za namene razstave ilustracij obnovili prostor v prvem nadstropju, na stalno razstavo ni bilo mogoče uvrstiti vseh ilustracij, a so vendarle na njej vsaj z enim delom zastopani vsi do tedaj zbrani avtorji. V jubilejnem letu v Šivčevi hiši v osrednjih galerijskih prostorih v pritličju razstavljajo še ilustracije, ki so jih pridobili med letoma 2002 in 2016. Med njimi so Marjeta Cvetko, Veno Dolenc, Vesna Fabjančič Rustja, Andreja Peklar, Arjan Pregl, Daša Simčič, Rudi Skočir, Damijan Stepančič, Urška Stropnik, Andrej Štular, Ive Šubic, Maja Šubic, Klavdij Tutta, Žarko Vrezec in Hui Quin Wang. Razstava bo na ogled do 3. decembra.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 6. avgust 2016 / 13:46

Alpski bojevniki

»Zgodovino himalajizma so oblikovale države z vsega sveta. V petdesetih letih 20. stoletja so bili v ospredju Avstrijci, ki so prvi priplezali na vrhove petih osemtisočakov: Nanga Parbat, Cho Oyu,...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / nedelja, 25. april 2021 / 15:05

Stari vrh letošnjo zimo sameval

Lansko poslovno leto so v Smučarsko turističnem centru (STC) Stari vrh zaznamovali ena izmed najslabših zim v sezoni 2019/20 in ukrepi v zvezi z epidemijo covida-19.

Kultura / nedelja, 25. april 2021 / 15:02

Razstava o življenju in delu Branislave Sušnik

Ljubljana – V torek je potekalo spletno odprtje razstave La Doctora: življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju, ki so jo v Slovenskem etnografskem muzeju posvetili antropologinji iz Medv...

Zanimivosti / nedelja, 25. april 2021 / 14:57

Trnuljčica

Kulturne dejavnosti so v zadnjem letu ene izmed največjih žrtev epidemije oz. posledičnih strogih omejitev njihovega izvajanja ali celo popolnega zaprtja. Zdi se, da je kultura pahnjena v vlogo Trn...

GG Plus / nedelja, 25. april 2021 / 14:48

Karel Triler, član Narodne vlade Slovenije

V Škofji Loki se je 21. aprila 1862 rodil slovenski politik in gospodarstvenik dr. Karel Triler. V prvi slovenski narodni vladi, ki je bila ustanovljena 31. oktobra 1918, ko je ljubljanski...

GG Plus / nedelja, 25. april 2021 / 14:44

Z Janezom Trdino za dolenjsko mizo

»Priljubljena Trdinova tema je bilo razmerje med Dolenjci in Gorenjci. Slednjim je tudi sam pripadal, čeprav je poskušal pri ocenjevanju tega razmerja ostajati le v kar najbolj nevtralni drži. To m...