Barbara Boltar galerijo Šivčeva hiša vodi že skoraj dvajset let.

Štirideset let Šivčeve hiše

V Galeriji Šivčeva hiša se je v štiridesetih letih njenega obstoja oblikovala obsežna zbirka različnih likovnih del, najštevilnejša pa je izbirka ilustracij, edina tovrstna v Sloveniji. Zanjo je zaslužna tedanja direktorica, umetnostna zgodovinarka Maruša Avguštin, ki je že leta 1976 začela sistematično, strokovno spremljati tedaj prezrto zvrst likovne umetnosti.

Radovljica – Letos mineva štirideset let, odkar je tedanja Občina Radovljica odkupila staro srednjeveško meščansko hišo na Linhartovem trgu in jo pod vodstvom arhitekta Petra Fistra in tedanje direktorice zavoda za varstvo kulturne dediščine Olge Zupan preuredila v imeniten prostor, namenjen galerijski dejavnosti. Štirideset let se tako v njenih prostorih vsako leto zvrsti do deset razstav, ki zajemajo vse zvrsti likovne umetnosti, v njenih depojih pa so shranjene tudi tri pomembne zbirke: zbirka del likovnih ustvarjalcev, ki izhajajo iz Radovljice in njene najbližje okolice, zbirka del slovenskih in tujih umetnikov, ki jih je galerija pridobila iz sodelovanja na prireditvi Slovenija, odprta za umetnost, in najobsežnejša, zbirka ilustracij, ki je od leta 2002 tudi stalno na ogled in obsega že 177 del 49 avtorjev.

Galerija Šivčeva hiša je edina muzejska ustanova v Sloveniji, ki se ponaša s tovrstno zbirko. Zanjo je zaslužna Maruša Avguštin, ki je že leta 1976 začela sistematično, strokovno spremljati tedaj prezrto zvrst likovne umetnosti. Od tedaj so se v slikovitih prostorih štiristo let stare meščanske hiše zvrstile razstave vseh vidnejših ilustratorjev in ilustratork, obenem pa so odkupovali tudi njihove najkvalitetnejše ilustracije.

Ko so pred 15 leti prav za namene razstave ilustracij obnovili prostor v prvem nadstropju, na stalno razstavo ni bilo mogoče uvrstiti vseh ilustracij, a so vendarle na njej vsaj z enim delom zastopani vsi do tedaj zbrani avtorji. V jubilejnem letu v Šivčevi hiši v osrednjih galerijskih prostorih v pritličju razstavljajo še ilustracije, ki so jih pridobili med letoma 2002 in 2016. Med njimi so Marjeta Cvetko, Veno Dolenc, Vesna Fabjančič Rustja, Andreja Peklar, Arjan Pregl, Daša Simčič, Rudi Skočir, Damijan Stepančič, Urška Stropnik, Andrej Štular, Ive Šubic, Maja Šubic, Klavdij Tutta, Žarko Vrezec in Hui Quin Wang. Razstava bo na ogled do 3. decembra.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / / 11:48

Največja galerija za javnost

Od 12. do 16. septembra bo slovenska prestolnica gostila 2. ART Expo Ljubljana, na katerem bo sodelovalo več kot tristo tujih in domačih ustvarjalcev, med njimi tudi nekaj Gorenjcev. Lahko bi rekli, d...

Objavljeno na isti dan


Šport / nedelja, 26. februar 2023 / 22:11

Slovenija ima prvo medaljo na prvenstvu

Nika Križnar, Timi Zajc, Ema Klinec in Anže Lanišek so na mešani ekipni tekmi na srednji skakalnici osvojili bron.

Železniki / nedelja, 26. februar 2023 / 17:13

Seje občinskega sveta bodo še prenašali

Železniki – Seje Občinskega sveta Občine Železniki je po novem možno spremljati tudi v neposrednem prenosu na Facebooku. Praksa, ki jo je vpeljal novi župan Marko Gasser, je že na januarski seji zm...

Zanimivosti / nedelja, 26. februar 2023 / 17:11

Podoba Marije Pomagaj v Nazaretu

Na prvi marčni dan se bo okrog sto romarjev iz Slovenije udeležilo blagoslovitve vitraža s podobo Marije Pomagaj z Brezij, ki je nameščen v enem od oken v obzidju okrog nazareške bazilike.

GG Plus / nedelja, 26. februar 2023 / 16:58

Podobe umetnikovega življenja

Ob praznovanju osemdesetletnice slikarja Tomaža Kržišnika so v Muzeju Žiri odprli razstavo z naslovom Portreti, ki predstavlja »Tomaža v očeh prijateljev in prijatelje v očeh Tomaža«, kot je zapisala...

Nasveti / nedelja, 26. februar 2023 / 16:55

Moč sramu

Mnoga čustvena stanja v resnici vodi sram oziroma bežanje od sramu. Nihče ne želi čutiti sramu, saj je zelo neprijetno čustvo. Ko čutimo sram, se počutimo izredno razgaljene in ranljive. Zdi se nam...