Barbara Boltar galerijo Šivčeva hiša vodi že skoraj dvajset let.

Štirideset let Šivčeve hiše

V Galeriji Šivčeva hiša se je v štiridesetih letih njenega obstoja oblikovala obsežna zbirka različnih likovnih del, najštevilnejša pa je izbirka ilustracij, edina tovrstna v Sloveniji. Zanjo je zaslužna tedanja direktorica, umetnostna zgodovinarka Maruša Avguštin, ki je že leta 1976 začela sistematično, strokovno spremljati tedaj prezrto zvrst likovne umetnosti.

Radovljica – Letos mineva štirideset let, odkar je tedanja Občina Radovljica odkupila staro srednjeveško meščansko hišo na Linhartovem trgu in jo pod vodstvom arhitekta Petra Fistra in tedanje direktorice zavoda za varstvo kulturne dediščine Olge Zupan preuredila v imeniten prostor, namenjen galerijski dejavnosti. Štirideset let se tako v njenih prostorih vsako leto zvrsti do deset razstav, ki zajemajo vse zvrsti likovne umetnosti, v njenih depojih pa so shranjene tudi tri pomembne zbirke: zbirka del likovnih ustvarjalcev, ki izhajajo iz Radovljice in njene najbližje okolice, zbirka del slovenskih in tujih umetnikov, ki jih je galerija pridobila iz sodelovanja na prireditvi Slovenija, odprta za umetnost, in najobsežnejša, zbirka ilustracij, ki je od leta 2002 tudi stalno na ogled in obsega že 177 del 49 avtorjev.

Galerija Šivčeva hiša je edina muzejska ustanova v Sloveniji, ki se ponaša s tovrstno zbirko. Zanjo je zaslužna Maruša Avguštin, ki je že leta 1976 začela sistematično, strokovno spremljati tedaj prezrto zvrst likovne umetnosti. Od tedaj so se v slikovitih prostorih štiristo let stare meščanske hiše zvrstile razstave vseh vidnejših ilustratorjev in ilustratork, obenem pa so odkupovali tudi njihove najkvalitetnejše ilustracije.

Ko so pred 15 leti prav za namene razstave ilustracij obnovili prostor v prvem nadstropju, na stalno razstavo ni bilo mogoče uvrstiti vseh ilustracij, a so vendarle na njej vsaj z enim delom zastopani vsi do tedaj zbrani avtorji. V jubilejnem letu v Šivčevi hiši v osrednjih galerijskih prostorih v pritličju razstavljajo še ilustracije, ki so jih pridobili med letoma 2002 in 2016. Med njimi so Marjeta Cvetko, Veno Dolenc, Vesna Fabjančič Rustja, Andreja Peklar, Arjan Pregl, Daša Simčič, Rudi Skočir, Damijan Stepančič, Urška Stropnik, Andrej Štular, Ive Šubic, Maja Šubic, Klavdij Tutta, Žarko Vrezec in Hui Quin Wang. Razstava bo na ogled do 3. decembra.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / petek, 29. februar 2008 / 07:00

S Skupino Krater do večje konkurenčnosti?

V Skupini Krater so prepričani, da bodo v strahotni konkurenci na evropskem tiskarskem trgu uspešni le povezani. Povezovanje z Gorenjskim tiskom bi bilo dobro za vse strani.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sobota, 3. november 2007 / 07:00

Zvesti Gorenjskemu glasu

Lenčka in Franc Bernard z Brezij Gorenjski glas prebirata že več kot 45 let. Vedno sta bila naročena le na ta časopis in Lenčka se spominja, kako je še v stari hiši, s hrbtom naslonje...

Slovenija / sobota, 3. november 2007 / 07:00

Z zakonom rešeni manj pomembnih zadev

Janez Čebulj, zadnja tri leta predsednik ustavnega sodišča, ki je pričakoval, da se bo 30. oktobra kot ustavni sodnik poslovil, a mu je mandat z žrebom podaljšan do izvolitve novega ustavnega sodnika,...

Slovenija / sobota, 3. november 2007 / 07:00

Veto za financiranje šolstva

Ljubljana - Državni svet je sprejel veto na novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je med drugim predvidevala, da bi bile tudi zasebne šole stoo...

Gospodarstvo / sobota, 3. november 2007 / 07:00

Nad inflacijo pri plačah?

Podatki kažejo, da se nadaljujejo ugodna gospodarska gibanja iz prve polovice leta. Pri inflaciji je potrebna zajezitev inflacijskih pričakovanj.

Gospodarstvo / sobota, 3. november 2007 / 07:00

Sprejete spremembe obrtnega zakona

Spremembe obrtnega zakona omogočajo lažji vstop v obrtno dejavnost, prinašajo pa tudi enotno članarino za Obrtno zbornico Slovenije.