Barbara Boltar galerijo Šivčeva hiša vodi že skoraj dvajset let.

Štirideset let Šivčeve hiše

V Galeriji Šivčeva hiša se je v štiridesetih letih njenega obstoja oblikovala obsežna zbirka različnih likovnih del, najštevilnejša pa je izbirka ilustracij, edina tovrstna v Sloveniji. Zanjo je zaslužna tedanja direktorica, umetnostna zgodovinarka Maruša Avguštin, ki je že leta 1976 začela sistematično, strokovno spremljati tedaj prezrto zvrst likovne umetnosti.

Radovljica – Letos mineva štirideset let, odkar je tedanja Občina Radovljica odkupila staro srednjeveško meščansko hišo na Linhartovem trgu in jo pod vodstvom arhitekta Petra Fistra in tedanje direktorice zavoda za varstvo kulturne dediščine Olge Zupan preuredila v imeniten prostor, namenjen galerijski dejavnosti. Štirideset let se tako v njenih prostorih vsako leto zvrsti do deset razstav, ki zajemajo vse zvrsti likovne umetnosti, v njenih depojih pa so shranjene tudi tri pomembne zbirke: zbirka del likovnih ustvarjalcev, ki izhajajo iz Radovljice in njene najbližje okolice, zbirka del slovenskih in tujih umetnikov, ki jih je galerija pridobila iz sodelovanja na prireditvi Slovenija, odprta za umetnost, in najobsežnejša, zbirka ilustracij, ki je od leta 2002 tudi stalno na ogled in obsega že 177 del 49 avtorjev.

Galerija Šivčeva hiša je edina muzejska ustanova v Sloveniji, ki se ponaša s tovrstno zbirko. Zanjo je zaslužna Maruša Avguštin, ki je že leta 1976 začela sistematično, strokovno spremljati tedaj prezrto zvrst likovne umetnosti. Od tedaj so se v slikovitih prostorih štiristo let stare meščanske hiše zvrstile razstave vseh vidnejših ilustratorjev in ilustratork, obenem pa so odkupovali tudi njihove najkvalitetnejše ilustracije.

Ko so pred 15 leti prav za namene razstave ilustracij obnovili prostor v prvem nadstropju, na stalno razstavo ni bilo mogoče uvrstiti vseh ilustracij, a so vendarle na njej vsaj z enim delom zastopani vsi do tedaj zbrani avtorji. V jubilejnem letu v Šivčevi hiši v osrednjih galerijskih prostorih v pritličju razstavljajo še ilustracije, ki so jih pridobili med letoma 2002 in 2016. Med njimi so Marjeta Cvetko, Veno Dolenc, Vesna Fabjančič Rustja, Andreja Peklar, Arjan Pregl, Daša Simčič, Rudi Skočir, Damijan Stepančič, Urška Stropnik, Andrej Štular, Ive Šubic, Maja Šubic, Klavdij Tutta, Žarko Vrezec in Hui Quin Wang. Razstava bo na ogled do 3. decembra.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Medvode / ponedeljek, 28. junij 2021 / 09:55

Preška šola dobila prizidek

Novi modularni prizidek k Osnovni šoli Preska bo pripomogel k začasnemu reševanju prostorske stiske. Vrednost investicije je okrog 450 tisoč evrov.

Objavljeno na isti dan


Tržič / petek, 30. avgust 2013 / 14:03

Šuštarski praznik v Tržiču

Turistično društvo Tržič pripravlja s pomočjo Občine Tržič in partnerja Peka konec tedna v okviru 46. šuštarskega praznika veliko kulturnih, zabavnih in športnih dogodkov.

Radovljica / petek, 30. avgust 2013 / 14:00

Še »gorenjski« sprejem za Darka Đurića

Radovljica, Podbrezje - Plavalni klub Gorenjska banka Radovljica za svetovnega prvaka, plavalca Darka Đurića pripravlja sprejem in pogostitev s torto ob 16. uri na kopališču v Radovljici....

Kultura / petek, 30. avgust 2013 / 13:59

T'k je učas'h b'lo

Zvečer bo na Mruščevi domačiji v Stari Loki premiera ljudske veseloigre Dve nevesti. Igra je čudovit spomin na našo kmečko preteklost in hkrati dokaz, kaj zmore širša skupnost, če se zna povezati med...

GG Plus / petek, 30. avgust 2013 / 13:55

Vaš razgled

Zelenci so talni izvir Save Dolinke, leta 1992 so bili razglašeni za naravni rezervat. So dom mnogim ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam. Tak pogled so z lesenega mostu ponujali še v času sušnih...

GG Plus / petek, 30. avgust 2013 / 13:54

Pahor ni šel v Rovte

Eden najlepših Marxovih stavkov je po mojem tale: »Hegel pripominja nekje, da se vsa velika svetovnozgodovinska dejstva in osebe pojavljajo tako rekoč dvakrat. Pozabil je pristaviti: prvič...