Barbara Boltar galerijo Šivčeva hiša vodi že skoraj dvajset let.

Štirideset let Šivčeve hiše

V Galeriji Šivčeva hiša se je v štiridesetih letih njenega obstoja oblikovala obsežna zbirka različnih likovnih del, najštevilnejša pa je izbirka ilustracij, edina tovrstna v Sloveniji. Zanjo je zaslužna tedanja direktorica, umetnostna zgodovinarka Maruša Avguštin, ki je že leta 1976 začela sistematično, strokovno spremljati tedaj prezrto zvrst likovne umetnosti.

Radovljica – Letos mineva štirideset let, odkar je tedanja Občina Radovljica odkupila staro srednjeveško meščansko hišo na Linhartovem trgu in jo pod vodstvom arhitekta Petra Fistra in tedanje direktorice zavoda za varstvo kulturne dediščine Olge Zupan preuredila v imeniten prostor, namenjen galerijski dejavnosti. Štirideset let se tako v njenih prostorih vsako leto zvrsti do deset razstav, ki zajemajo vse zvrsti likovne umetnosti, v njenih depojih pa so shranjene tudi tri pomembne zbirke: zbirka del likovnih ustvarjalcev, ki izhajajo iz Radovljice in njene najbližje okolice, zbirka del slovenskih in tujih umetnikov, ki jih je galerija pridobila iz sodelovanja na prireditvi Slovenija, odprta za umetnost, in najobsežnejša, zbirka ilustracij, ki je od leta 2002 tudi stalno na ogled in obsega že 177 del 49 avtorjev.

Galerija Šivčeva hiša je edina muzejska ustanova v Sloveniji, ki se ponaša s tovrstno zbirko. Zanjo je zaslužna Maruša Avguštin, ki je že leta 1976 začela sistematično, strokovno spremljati tedaj prezrto zvrst likovne umetnosti. Od tedaj so se v slikovitih prostorih štiristo let stare meščanske hiše zvrstile razstave vseh vidnejših ilustratorjev in ilustratork, obenem pa so odkupovali tudi njihove najkvalitetnejše ilustracije.

Ko so pred 15 leti prav za namene razstave ilustracij obnovili prostor v prvem nadstropju, na stalno razstavo ni bilo mogoče uvrstiti vseh ilustracij, a so vendarle na njej vsaj z enim delom zastopani vsi do tedaj zbrani avtorji. V jubilejnem letu v Šivčevi hiši v osrednjih galerijskih prostorih v pritličju razstavljajo še ilustracije, ki so jih pridobili med letoma 2002 in 2016. Med njimi so Marjeta Cvetko, Veno Dolenc, Vesna Fabjančič Rustja, Andreja Peklar, Arjan Pregl, Daša Simčič, Rudi Skočir, Damijan Stepančič, Urška Stropnik, Andrej Štular, Ive Šubic, Maja Šubic, Klavdij Tutta, Žarko Vrezec in Hui Quin Wang. Razstava bo na ogled do 3. decembra.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / / 07:00

Vlaganje zahtevkov za prenos plačilnih pravic

Kranj - Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja že od 15. septembra dalje sprejema zahtevke za prenos in odstop plačilnih pravic, sprejemala pa jih bo do 15. januarja prih...

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Poučujejo celo albanščino

Na Ljudski univerzi Jesenice so pričeli poučevati bolj "eksotične" jezike.

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Določili prireditvena mesta

Na Občini Jesenice so določili seznam osmih prireditvenih mest, na katerih bo po novem lažje organizirati javne prireditve. To so lokacije, kjer so se že doslej prireditve odvijale pogosteje: Trg...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Nekaj prostorskih sprememb

Na zadnji se občinskega sveta so sprejeli nekaj sprememb in dopolnitev tekstualnega dela prostorsko ureditvenih pogojev. Z njimi so zagotovili prostorske možnosti za revitalizacijo območja Fiprom...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Sejnina za pomoč Železnikom

Na predlog občinskega svetnika Borisa Smoleja so članice in člani jeseniškega občinskega sveta sklenili, da bodo sejnino nakazali za pomoč občanom Železnikov ob zadnji naravni katastrofi....

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Krajevne skupnosti brez pravnega statusa

Na predlog posvetovalnega kolegija župana, ki ga sestavljajo predsedniki devetih jeseniških krajevnih skupnosti, naj bi krajevnim skupnostim ukinili status pravnih oseb. Kot je ob tem povedala