Estonija, univerzitetno mesto Tartu

Estonija

Estonija je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi. Dolgo je bila pod rusko oblastjo, samostojna je od leta 1991, članica Evropske unije (in NATA) pa od leta 2004.

Članstvo v Evropski uniji: 2004

Politična ureditev: republika

Glavno mesto: Talin

Površina: 45.226 km2

Prebivalstvo: 1,4 milijona

Denarna enota: estonska krona

BDP: 8.208 evrov

Uradni jezik: estonski

Estonija je najsevernejša baltska država. Na severu in zahodu meji na Baltsko morje, na jugu na Latvijo, na vzhodu na Rusijo. Je pretežno ravninska dežela s številnimi jezeri in otoki. Zemlja je večinoma obdelana in pogozdena. Glavno mesto Talin je eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi. Prihodek od turizma znaša 15 odstotkov estonskega BDP, sicer pa so glavne gospodarske dejavnosti strojna, živilska, kovinska, kemična in lesna industrija. Od manj kot poldrugega milijona prebivalcev je 68 odstotkov Estoncev, četrtina je Rusov, nekaj odstotkov je še Ukrajincev, Belorusov in Fincev. Večji delež prebivalcev se opredeljuje za ateiste, okoli 13 odstotkov jih je evangeličanov in približno prav toliko pravoslavnih. Deželi so v zgodovini vladali številni drugi narodi ter zaznamovali njeno zgodovino. Na njen materialni in kulturni razvoj so vplivali Vikingi. V 11. in 12. stoletju so si Estonce zaman skušali pokoriti Danci in Švedi, v 13. stoletju so slednjič sklenili zvezo z Dansko. Takrat je severni del dežele prišel pod večstoletno dansko oblast, južni pa pod nemško. V 16. stoletju ji je zavladala Švedska, njena vladavina pa se je končala s tako imenovano severno vojno in v 18. stoletju je Estonija prišla pod rusko suverenost. Oktobrska revolucija je Estoniji priznala avtonomijo. Potem so jo zasedle nemške okupacijske oblasti. Po prvi svetovni vojni je razglašena za Estonsko sovjetsko republiko, leta 1920 ji Sovjeti priznajo neodvisnost. 1940 je vključena v takratno Sovjetsko zvezo in je njen del vse do leta 1991, ko postane samostojna.

Estonija je republika, ki jo trenutno vodi predsednik Toomas Hendrik Ilves, predsednik vlade je Andreus Ansip. Upravno je država razdeljena na 15 glavnih administrativnih podenot, imenovanih okrožja.

Znana Estonca sta pisatelj Jean Kross in avtor narodnega epa Kalevipoeg Reinhodl Kreutzwald.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / / 22:05

Preverjali znanje o prometu

V Osnovni šoli Poljane se je v soboto odvijalo 25. državno tekmovanje Kaj veš o prometu, na katerem so učenci preverjali svoje znanje s področja prometnih predpisov ter se preizkusili v spretnostni vo...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 9. april 2018 / 18:23

Repentabrski župan, ki dobro pozna Gorenjsko

Marko Pisani je župan majhne zamejske občine Repentabor. Izteka se mu zadnje leto županovanja, saj je v tej funkciji lahko največ dva mandata. Je zaveden zamejski Slovenec, njegov stari oče po mamini...

Gospodarstvo / ponedeljek, 9. april 2018 / 18:22

Dve desetletji na Gorenjskem

Družina Mausser se je pred dvema desetletjema odločila, da svoje podjetje iz domačega Hrastnika preseli na Gorenjsko, v Lesce. Letos obeležujejo okroglo obletnico ustanovitve podjetja, ki ga v zadnjih...

Medvode / ponedeljek, 9. april 2018 / 18:17

Za Dejana zbrali dobre tri tisočake

Medvode – Prvi konec tedna v marcu je v Športni dvorani Medvode potekal tretji Eurofit fest, konvencija fitnesa in vodenih vadb, največja v Sloveniji in tudi širše. Vadilo je okrog tisoč udeležence...

Škofja Loka / ponedeljek, 9. april 2018 / 18:15

V spomin na Frana Jesenka

Vsako leto bolj polna dvorana Sokolskega doma v Škofji Loki je dokaz, da se je vsakoletno Jesenkovo popoldne dobro prijelo. Letos so pripravili predstavitev devetih magistrskih nalog in predavanje Jes...

Kranj / ponedeljek, 9. april 2018 / 18:14

Pošte si ne želijo izgubiti

Krajani Mavčič in okoliških vasi v kranjski občini si želijo, da pošta v kraju ostane, saj jim pomeni več kot zgolj pošiljanje in dvigovanje poštnih pošiljk.