Estonija, univerzitetno mesto Tartu

Estonija

Estonija je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi. Dolgo je bila pod rusko oblastjo, samostojna je od leta 1991, članica Evropske unije (in NATA) pa od leta 2004.

Članstvo v Evropski uniji: 2004

Politična ureditev: republika

Glavno mesto: Talin

Površina: 45.226 km2

Prebivalstvo: 1,4 milijona

Denarna enota: estonska krona

BDP: 8.208 evrov

Uradni jezik: estonski

Estonija je najsevernejša baltska država. Na severu in zahodu meji na Baltsko morje, na jugu na Latvijo, na vzhodu na Rusijo. Je pretežno ravninska dežela s številnimi jezeri in otoki. Zemlja je večinoma obdelana in pogozdena. Glavno mesto Talin je eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi. Prihodek od turizma znaša 15 odstotkov estonskega BDP, sicer pa so glavne gospodarske dejavnosti strojna, živilska, kovinska, kemična in lesna industrija. Od manj kot poldrugega milijona prebivalcev je 68 odstotkov Estoncev, četrtina je Rusov, nekaj odstotkov je še Ukrajincev, Belorusov in Fincev. Večji delež prebivalcev se opredeljuje za ateiste, okoli 13 odstotkov jih je evangeličanov in približno prav toliko pravoslavnih. Deželi so v zgodovini vladali številni drugi narodi ter zaznamovali njeno zgodovino. Na njen materialni in kulturni razvoj so vplivali Vikingi. V 11. in 12. stoletju so si Estonce zaman skušali pokoriti Danci in Švedi, v 13. stoletju so slednjič sklenili zvezo z Dansko. Takrat je severni del dežele prišel pod večstoletno dansko oblast, južni pa pod nemško. V 16. stoletju ji je zavladala Švedska, njena vladavina pa se je končala s tako imenovano severno vojno in v 18. stoletju je Estonija prišla pod rusko suverenost. Oktobrska revolucija je Estoniji priznala avtonomijo. Potem so jo zasedle nemške okupacijske oblasti. Po prvi svetovni vojni je razglašena za Estonsko sovjetsko republiko, leta 1920 ji Sovjeti priznajo neodvisnost. 1940 je vključena v takratno Sovjetsko zvezo in je njen del vse do leta 1991, ko postane samostojna.

Estonija je republika, ki jo trenutno vodi predsednik Toomas Hendrik Ilves, predsednik vlade je Andreus Ansip. Upravno je država razdeljena na 15 glavnih administrativnih podenot, imenovanih okrožja.

Znana Estonca sta pisatelj Jean Kross in avtor narodnega epa Kalevipoeg Reinhodl Kreutzwald.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / torek, 14. april 2009 / 07:00

Velikonočni pogrinjki

Pred veliko nočjo so praznično odeli svoje prodajalne tudi gorenjski trgovci. Tale posnetek velikonočnih dobrot je nastal v Hipermarketu Primskovo v Kranju.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / sreda, 2. december 2015 / 12:52

Vse, kar diši po svingu

Festivalna dvorana je v petek minila v znamenju glasbe izpred sedemdesetih in več let. Odlična In the Mood z radovljiškim Bid Bangom.

Kronika / sreda, 2. december 2015 / 12:43

Izsiljeval osamljene moške

Kranj – Ljubljanski policisti zaradi izsiljevanja obravnavajo 41-letnega moškega, ki je morda svoje žrtve našel tudi na Gorenjskem. V preiskanem primeru je osumljeni iskal moške, ki so preko oglasa...

Zanimivosti / sreda, 2. december 2015 / 12:19

Vsako jutro tisoč gibov

Jutranjo telovadbo na prostem po metodi dr. Nikolaya Grishina Tisoč gibov so začeli tudi v Žabnici. Razgibavajo se vsako jutro ob vsakem vremenu, le ob nedeljah si vzamejo prosto.

Razvedrilo / sreda, 2. december 2015 / 12:16

Praznujeta dvojni jubilej

Zakonca Petra in Jadran Tomšič iz Medvod sta v Klubu Jedro pripravila praznovanje z dvojnim razlogom: oba praznujeta okrogel osebni jubilej, letos pa minevajo tudi tri desetletja od njune poroke.

Šport / sreda, 2. december 2015 / 12:11

Plezalne legende znova v steni

Na desetih plezalnih dnevih Kranja so sezono zaključili športni plezalci, v steni in pod njo pa smo znova videli tudi številne legende slovenskega plezanja.