Estonija, univerzitetno mesto Tartu

Estonija

Estonija je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi. Dolgo je bila pod rusko oblastjo, samostojna je od leta 1991, članica Evropske unije (in NATA) pa od leta 2004.

Članstvo v Evropski uniji: 2004

Politična ureditev: republika

Glavno mesto: Talin

Površina: 45.226 km2

Prebivalstvo: 1,4 milijona

Denarna enota: estonska krona

BDP: 8.208 evrov

Uradni jezik: estonski

Estonija je najsevernejša baltska država. Na severu in zahodu meji na Baltsko morje, na jugu na Latvijo, na vzhodu na Rusijo. Je pretežno ravninska dežela s številnimi jezeri in otoki. Zemlja je večinoma obdelana in pogozdena. Glavno mesto Talin je eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi. Prihodek od turizma znaša 15 odstotkov estonskega BDP, sicer pa so glavne gospodarske dejavnosti strojna, živilska, kovinska, kemična in lesna industrija. Od manj kot poldrugega milijona prebivalcev je 68 odstotkov Estoncev, četrtina je Rusov, nekaj odstotkov je še Ukrajincev, Belorusov in Fincev. Večji delež prebivalcev se opredeljuje za ateiste, okoli 13 odstotkov jih je evangeličanov in približno prav toliko pravoslavnih. Deželi so v zgodovini vladali številni drugi narodi ter zaznamovali njeno zgodovino. Na njen materialni in kulturni razvoj so vplivali Vikingi. V 11. in 12. stoletju so si Estonce zaman skušali pokoriti Danci in Švedi, v 13. stoletju so slednjič sklenili zvezo z Dansko. Takrat je severni del dežele prišel pod večstoletno dansko oblast, južni pa pod nemško. V 16. stoletju ji je zavladala Švedska, njena vladavina pa se je končala s tako imenovano severno vojno in v 18. stoletju je Estonija prišla pod rusko suverenost. Oktobrska revolucija je Estoniji priznala avtonomijo. Potem so jo zasedle nemške okupacijske oblasti. Po prvi svetovni vojni je razglašena za Estonsko sovjetsko republiko, leta 1920 ji Sovjeti priznajo neodvisnost. 1940 je vključena v takratno Sovjetsko zvezo in je njen del vse do leta 1991, ko postane samostojna.

Estonija je republika, ki jo trenutno vodi predsednik Toomas Hendrik Ilves, predsednik vlade je Andreus Ansip. Upravno je država razdeljena na 15 glavnih administrativnih podenot, imenovanih okrožja.

Znana Estonca sta pisatelj Jean Kross in avtor narodnega epa Kalevipoeg Reinhodl Kreutzwald.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / ponedeljek, 16. september 2019 / 14:35

Zmaga Muleju in Jeralovi

Tekaška serija Gorenjska, moj planet se je nadaljevala s tekom v Žirovnici.

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / ponedeljek, 9. april 2012 / 07:00

Nadaljnje sodelovanje s pobratenimi mesti

Škofja Loka - Župan občine Škofja Loka Miha Ješe se je sestal s koordinatorji, ki jih je imenoval za stike s pobratenimi mesti. Anton Peršin je odgovoren za sodelov...

Zanimivosti / ponedeljek, 9. april 2012 / 07:00

Zmagovalke tekmovanja Mladi za turizem

Radovljica - Dijakinje Srednje gostinsko turistične šole iz Radovljice Ana Lapanja, Elma Sadić in Manuela Mitrić, ki so pod mentorstvom profesorice Gabrijele Jošt

Zanimivosti / ponedeljek, 9. april 2012 / 07:00

Rovtarji še na zadnje letošnje tekmovanje

Škofja Loka - Društvo Rovtarji, ki se ukvarja s smučanjem po starem, vabi še na zadnje letošnje tekmovanje, preden postavijo svoje starodobne smuči in opremo v kot. V ponedeljek,...

Zanimivosti / ponedeljek, 9. april 2012 / 07:00

Jabolčnik v sodobni preobleki

Na Kmetiji Matic iz Hotavelj so predstavili svojo novo pijačo za trg, sadno vino, s katerim opozarjajo na tradicijo pitja jabolčnika v Poljanski dolini.

Gorenjska / ponedeljek, 9. april 2012 / 07:00

V spomin: Franjo Kreačič (1930 - 2012)

V 82. letu starosti se je v marcu 2012 od gora, krvavških smučišč in prijateljev za vedno poslovil Franjo Kreačič, dolgoletni direktor smučišča RTC Krvavec. Smučišče je začel postavljati že v let...