Estonija, univerzitetno mesto Tartu

Estonija

Estonija je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi. Dolgo je bila pod rusko oblastjo, samostojna je od leta 1991, članica Evropske unije (in NATA) pa od leta 2004.

Članstvo v Evropski uniji: 2004

Politična ureditev: republika

Glavno mesto: Talin

Površina: 45.226 km2

Prebivalstvo: 1,4 milijona

Denarna enota: estonska krona

BDP: 8.208 evrov

Uradni jezik: estonski

Estonija je najsevernejša baltska država. Na severu in zahodu meji na Baltsko morje, na jugu na Latvijo, na vzhodu na Rusijo. Je pretežno ravninska dežela s številnimi jezeri in otoki. Zemlja je večinoma obdelana in pogozdena. Glavno mesto Talin je eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi. Prihodek od turizma znaša 15 odstotkov estonskega BDP, sicer pa so glavne gospodarske dejavnosti strojna, živilska, kovinska, kemična in lesna industrija. Od manj kot poldrugega milijona prebivalcev je 68 odstotkov Estoncev, četrtina je Rusov, nekaj odstotkov je še Ukrajincev, Belorusov in Fincev. Večji delež prebivalcev se opredeljuje za ateiste, okoli 13 odstotkov jih je evangeličanov in približno prav toliko pravoslavnih. Deželi so v zgodovini vladali številni drugi narodi ter zaznamovali njeno zgodovino. Na njen materialni in kulturni razvoj so vplivali Vikingi. V 11. in 12. stoletju so si Estonce zaman skušali pokoriti Danci in Švedi, v 13. stoletju so slednjič sklenili zvezo z Dansko. Takrat je severni del dežele prišel pod večstoletno dansko oblast, južni pa pod nemško. V 16. stoletju ji je zavladala Švedska, njena vladavina pa se je končala s tako imenovano severno vojno in v 18. stoletju je Estonija prišla pod rusko suverenost. Oktobrska revolucija je Estoniji priznala avtonomijo. Potem so jo zasedle nemške okupacijske oblasti. Po prvi svetovni vojni je razglašena za Estonsko sovjetsko republiko, leta 1920 ji Sovjeti priznajo neodvisnost. 1940 je vključena v takratno Sovjetsko zvezo in je njen del vse do leta 1991, ko postane samostojna.

Estonija je republika, ki jo trenutno vodi predsednik Toomas Hendrik Ilves, predsednik vlade je Andreus Ansip. Upravno je država razdeljena na 15 glavnih administrativnih podenot, imenovanih okrožja.

Znana Estonca sta pisatelj Jean Kross in avtor narodnega epa Kalevipoeg Reinhodl Kreutzwald.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / četrtek, 9. maj 2019 / 07:23

Kolesarji v Voklem za Krompirjev pokal

Voklo – ŠD BAM.Bi. v nedeljo, 12. maja, v Voklem organizira cestno kolesarsko dirko 16. Krompirjev pokal BAM.Bi. Štela bo tudi za Pokal Slovenije za amaterske kategorije. Tekmovalci v kategorijah a...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sobota, 5. marec 2022 / 18:55

Zdravnik na olimpijskih igrah

Vodja medicinske ekipe na olimpijadi v Pekingu je bil pulmolog Matjaž Turel z Bleda.

Škofja Loka / sobota, 5. marec 2022 / 18:52

Uspešne krvodajalske akcije

Škofja Loka – Prejšnji teden je Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Škofja Loka pripravil krvodajalske akcije. V ponedeljek je potekala v Železnikih, od torka do četrtka pa so bile kr...

Slovenija / sobota, 5. marec 2022 / 18:51

Uporabimo les

Ljubljana – Direktorat za lesarstvo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ter javna agencija Spirit Slovenija sta prejšnji teden začela novo oglaševalsko kampanjo za promocijo uporabe...

Zanimivosti / sobota, 5. marec 2022 / 18:50

Vojna povzroča negotovost

Sogovorniki so z nami delili mnenje in pomisleke glede vojnega stanja v Ukrajini.

Šenčur / sobota, 5. marec 2022 / 18:49

Ob osemdeseti obletnici požiga Pipanove hiše

Šenčur – Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Šenčur v torek, 8. marca, ob 18. uri pred Pipanovo hišo v Šenčurju pripravlja slovesnost ob 80. obletnici požiga hiše. Slavnostni gov...