Estonija, univerzitetno mesto Tartu

Estonija

Estonija je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi. Dolgo je bila pod rusko oblastjo, samostojna je od leta 1991, članica Evropske unije (in NATA) pa od leta 2004.

Članstvo v Evropski uniji: 2004

Politična ureditev: republika

Glavno mesto: Talin

Površina: 45.226 km2

Prebivalstvo: 1,4 milijona

Denarna enota: estonska krona

BDP: 8.208 evrov

Uradni jezik: estonski

Estonija je najsevernejša baltska država. Na severu in zahodu meji na Baltsko morje, na jugu na Latvijo, na vzhodu na Rusijo. Je pretežno ravninska dežela s številnimi jezeri in otoki. Zemlja je večinoma obdelana in pogozdena. Glavno mesto Talin je eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi. Prihodek od turizma znaša 15 odstotkov estonskega BDP, sicer pa so glavne gospodarske dejavnosti strojna, živilska, kovinska, kemična in lesna industrija. Od manj kot poldrugega milijona prebivalcev je 68 odstotkov Estoncev, četrtina je Rusov, nekaj odstotkov je še Ukrajincev, Belorusov in Fincev. Večji delež prebivalcev se opredeljuje za ateiste, okoli 13 odstotkov jih je evangeličanov in približno prav toliko pravoslavnih. Deželi so v zgodovini vladali številni drugi narodi ter zaznamovali njeno zgodovino. Na njen materialni in kulturni razvoj so vplivali Vikingi. V 11. in 12. stoletju so si Estonce zaman skušali pokoriti Danci in Švedi, v 13. stoletju so slednjič sklenili zvezo z Dansko. Takrat je severni del dežele prišel pod večstoletno dansko oblast, južni pa pod nemško. V 16. stoletju ji je zavladala Švedska, njena vladavina pa se je končala s tako imenovano severno vojno in v 18. stoletju je Estonija prišla pod rusko suverenost. Oktobrska revolucija je Estoniji priznala avtonomijo. Potem so jo zasedle nemške okupacijske oblasti. Po prvi svetovni vojni je razglašena za Estonsko sovjetsko republiko, leta 1920 ji Sovjeti priznajo neodvisnost. 1940 je vključena v takratno Sovjetsko zvezo in je njen del vse do leta 1991, ko postane samostojna.

Estonija je republika, ki jo trenutno vodi predsednik Toomas Hendrik Ilves, predsednik vlade je Andreus Ansip. Upravno je država razdeljena na 15 glavnih administrativnih podenot, imenovanih okrožja.

Znana Estonca sta pisatelj Jean Kross in avtor narodnega epa Kalevipoeg Reinhodl Kreutzwald.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / / 09:47

Slamnata mladoporočenca

V Srakovljah pri Kranju so se ob pogledu na zanimivi skulpturi iz slamnatih bal ustavljali tako turisti kot domači, ki so se z avtom ali kolesom peljali skozi vas.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 24. september 2012 / 07:00

Torta in žogica za golf

Dobrodelni turnir prijateljstva za pokal Save in petinsedemdeseti rojstni dan kraljevega igrišča.

Zanimivosti / ponedeljek, 24. september 2012 / 07:00

Anketa: Ob nalivih še vedno slabo spijo

Kroparjem, ki so doživeli vodno ujmo leta 2007, bo deroča voda, ki je rušila vse pred seboj, za vedno ostala v spominu. Domačine smo povprašali, ali se po končani obnovi počutijo varneje kot prej.

Humor / ponedeljek, 24. september 2012 / 07:00

Ta je dobra

Kitajska roba Mujo se sprehaja po sarajevski čaršiji in opazi človeka, ki prodaja očala. Ta mu reče: »Bi mogoče imeli res specialna očala?« Mujo: »Naj...

Kultura / ponedeljek, 24. september 2012 / 07:00

Dežela porisanega papirja

Nekaj na papir. Naj danes bralca, jutri pa obiskovalca in gledalca ne zavede ta nekoliko plah naslov razstave akademskih slikarjev Zvonka Čoha in Milana Eriča v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kran...

Šenčur / ponedeljek, 24. september 2012 / 07:00

Sprehod ob Kokri tudi poučen

Pet informativnih tabel in geološka piramida na približno 1200 metrov dolgem odseku sprehajalne poti ob Kokri med Visokim in Hotemažami sprehajalca seznanjajo s posebnostmi živahne reke.