Estonija, univerzitetno mesto Tartu

Estonija

Estonija je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi. Dolgo je bila pod rusko oblastjo, samostojna je od leta 1991, članica Evropske unije (in NATA) pa od leta 2004.

Članstvo v Evropski uniji: 2004

Politična ureditev: republika

Glavno mesto: Talin

Površina: 45.226 km2

Prebivalstvo: 1,4 milijona

Denarna enota: estonska krona

BDP: 8.208 evrov

Uradni jezik: estonski

Estonija je najsevernejša baltska država. Na severu in zahodu meji na Baltsko morje, na jugu na Latvijo, na vzhodu na Rusijo. Je pretežno ravninska dežela s številnimi jezeri in otoki. Zemlja je večinoma obdelana in pogozdena. Glavno mesto Talin je eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi. Prihodek od turizma znaša 15 odstotkov estonskega BDP, sicer pa so glavne gospodarske dejavnosti strojna, živilska, kovinska, kemična in lesna industrija. Od manj kot poldrugega milijona prebivalcev je 68 odstotkov Estoncev, četrtina je Rusov, nekaj odstotkov je še Ukrajincev, Belorusov in Fincev. Večji delež prebivalcev se opredeljuje za ateiste, okoli 13 odstotkov jih je evangeličanov in približno prav toliko pravoslavnih. Deželi so v zgodovini vladali številni drugi narodi ter zaznamovali njeno zgodovino. Na njen materialni in kulturni razvoj so vplivali Vikingi. V 11. in 12. stoletju so si Estonce zaman skušali pokoriti Danci in Švedi, v 13. stoletju so slednjič sklenili zvezo z Dansko. Takrat je severni del dežele prišel pod večstoletno dansko oblast, južni pa pod nemško. V 16. stoletju ji je zavladala Švedska, njena vladavina pa se je končala s tako imenovano severno vojno in v 18. stoletju je Estonija prišla pod rusko suverenost. Oktobrska revolucija je Estoniji priznala avtonomijo. Potem so jo zasedle nemške okupacijske oblasti. Po prvi svetovni vojni je razglašena za Estonsko sovjetsko republiko, leta 1920 ji Sovjeti priznajo neodvisnost. 1940 je vključena v takratno Sovjetsko zvezo in je njen del vse do leta 1991, ko postane samostojna.

Estonija je republika, ki jo trenutno vodi predsednik Toomas Hendrik Ilves, predsednik vlade je Andreus Ansip. Upravno je država razdeljena na 15 glavnih administrativnih podenot, imenovanih okrožja.

Znana Estonca sta pisatelj Jean Kross in avtor narodnega epa Kalevipoeg Reinhodl Kreutzwald.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / torek, 28. oktober 2014 / 07:00

Loški glas, št. 10

Loški glas, 28. oktober 2014, št. 10

Objavljeno na isti dan


Humor / torek, 10. julij 2012 / 07:00

Ta čudovita sivo vijoličasta polja

Čas je že bil, da se z Alp in Visoke Provanse (ta francoski departma se že od Napoleona naprej imenuje Alpes-de-Haute-Provence) spustimo nekoliko nižje proti zahodu v departma Vaucluse, v deželo...

Zanimivosti / torek, 10. julij 2012 / 07:00

Kislo mleko z Velike planine

Velika planina je v teh dneh polna krav, pa tudi navdušenih obiskovalcev, a če ne bo kmalu dežja, bo kislega mleka za njih bolj malo. Paša je zaradi vročine že bolj slaba.

Zanimivosti / torek, 10. julij 2012 / 07:00

Upokojenci kolesarili po občini Naklo

Naklo - Društvo upokojencev Naklo je tudi za letošnji praznik občine organiziralo tradicionalno kolesarjenje po občini Naklo. Udeležilo se ga je nad 80 ljubiteljev kolesarjenja i...

Gospodarstvo / torek, 10. julij 2012 / 07:00

Probanka je lani poslovala z izgubo

Kranj - Probanka je lani ustvarila za 19,8 milijona evrov čiste izgube, ob tem pa je oblikovala za 36,9 milijona evrov oslabitev in rezervacij, kar je dvakrat več kot leto prej....

Gospodarstvo / torek, 10. julij 2012 / 07:00

Dvajset let kartičnega sistema Activa

Kranj - Razvoj kartičnega poslovanja v Sloveniji se je začel leta 1991, ko se je v poskusni projekt takratne plačilne kartice Activa vključilo tristo prodajnih mest in tisoč imetnikov kart...