Estonija, univerzitetno mesto Tartu

Estonija

Estonija je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi. Dolgo je bila pod rusko oblastjo, samostojna je od leta 1991, članica Evropske unije (in NATA) pa od leta 2004.

Članstvo v Evropski uniji: 2004

Politična ureditev: republika

Glavno mesto: Talin

Površina: 45.226 km2

Prebivalstvo: 1,4 milijona

Denarna enota: estonska krona

BDP: 8.208 evrov

Uradni jezik: estonski

Estonija je najsevernejša baltska država. Na severu in zahodu meji na Baltsko morje, na jugu na Latvijo, na vzhodu na Rusijo. Je pretežno ravninska dežela s številnimi jezeri in otoki. Zemlja je večinoma obdelana in pogozdena. Glavno mesto Talin je eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi. Prihodek od turizma znaša 15 odstotkov estonskega BDP, sicer pa so glavne gospodarske dejavnosti strojna, živilska, kovinska, kemična in lesna industrija. Od manj kot poldrugega milijona prebivalcev je 68 odstotkov Estoncev, četrtina je Rusov, nekaj odstotkov je še Ukrajincev, Belorusov in Fincev. Večji delež prebivalcev se opredeljuje za ateiste, okoli 13 odstotkov jih je evangeličanov in približno prav toliko pravoslavnih. Deželi so v zgodovini vladali številni drugi narodi ter zaznamovali njeno zgodovino. Na njen materialni in kulturni razvoj so vplivali Vikingi. V 11. in 12. stoletju so si Estonce zaman skušali pokoriti Danci in Švedi, v 13. stoletju so slednjič sklenili zvezo z Dansko. Takrat je severni del dežele prišel pod večstoletno dansko oblast, južni pa pod nemško. V 16. stoletju ji je zavladala Švedska, njena vladavina pa se je končala s tako imenovano severno vojno in v 18. stoletju je Estonija prišla pod rusko suverenost. Oktobrska revolucija je Estoniji priznala avtonomijo. Potem so jo zasedle nemške okupacijske oblasti. Po prvi svetovni vojni je razglašena za Estonsko sovjetsko republiko, leta 1920 ji Sovjeti priznajo neodvisnost. 1940 je vključena v takratno Sovjetsko zvezo in je njen del vse do leta 1991, ko postane samostojna.

Estonija je republika, ki jo trenutno vodi predsednik Toomas Hendrik Ilves, predsednik vlade je Andreus Ansip. Upravno je država razdeljena na 15 glavnih administrativnih podenot, imenovanih okrožja.

Znana Estonca sta pisatelj Jean Kross in avtor narodnega epa Kalevipoeg Reinhodl Kreutzwald.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 1. april 2019 / 10:33

Kapitalni spomenik naše gotike

Sveti Primož nad Kamnikom ni le priljubljena izletniška točka pohodnikov in gorskih tekačev, ampak izjemen umetnostno-zgodovinski spomenik s freskami, ki jim pri nas ni para. Ta biser srednjeveškega s...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sreda, 26. september 2012 / 07:00

Razvili prapor, urejajo dom

Cerklje - Člani Lovske družine Krvavec so pred nedavnim počastili 45-letnico svojega delovanja. Pri lovskem domu na Šenturški Gori, ki so ga začeli graditi že pred štirinajstimi leti, so o...

Zanimivosti / sreda, 26. september 2012 / 07:00

Pražili bi igorja, a so se zadovoljili z drugim

Gorenja vas - Turistično društvo Gorenja vas je v soboto na trgu v središču vasi pripravilo prireditev Dan praženega krompirja. Na letošnjem, 14. svetovnem prvenstvu v pripravi praženega k...

Kamnik / sreda, 26. september 2012 / 07:00

Strugo Mlinščice so poglobili

Kamnik - Občina Kamnik je v teh dneh končala z najnujnejšimi sanacijskimi deli na Mlinščici, ki teče skozi središče mesta. Ob objektu na delu Žebljarske ulice so strugo v dolžini 50 metrov...

Kranj / sreda, 26. september 2012 / 07:00

Izmenjali izkušnje iz mehatronike

V Tehniškem šolskem centru Kranj so pripravili prvi mednarodni festival primerov dobre prakse s področja mehatronike v srednjih šolah.

Nasveti / sreda, 26. september 2012 / 07:00

Rastlina, vredna zlata (1)

Zlata rozga je ena izmed zadnjih "poletnih" zeli, ki jo na pragu jeseni še lahko ulovimo in naberemo za zeliščno "ozimnico". Posebej prav bo prišla tistim, ki jih mučijo vnetja mehurja in ledvic, mošk...