Estonija, univerzitetno mesto Tartu

Estonija

Estonija je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi. Dolgo je bila pod rusko oblastjo, samostojna je od leta 1991, članica Evropske unije (in NATA) pa od leta 2004.

Članstvo v Evropski uniji: 2004

Politična ureditev: republika

Glavno mesto: Talin

Površina: 45.226 km2

Prebivalstvo: 1,4 milijona

Denarna enota: estonska krona

BDP: 8.208 evrov

Uradni jezik: estonski

Estonija je najsevernejša baltska država. Na severu in zahodu meji na Baltsko morje, na jugu na Latvijo, na vzhodu na Rusijo. Je pretežno ravninska dežela s številnimi jezeri in otoki. Zemlja je večinoma obdelana in pogozdena. Glavno mesto Talin je eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi. Prihodek od turizma znaša 15 odstotkov estonskega BDP, sicer pa so glavne gospodarske dejavnosti strojna, živilska, kovinska, kemična in lesna industrija. Od manj kot poldrugega milijona prebivalcev je 68 odstotkov Estoncev, četrtina je Rusov, nekaj odstotkov je še Ukrajincev, Belorusov in Fincev. Večji delež prebivalcev se opredeljuje za ateiste, okoli 13 odstotkov jih je evangeličanov in približno prav toliko pravoslavnih. Deželi so v zgodovini vladali številni drugi narodi ter zaznamovali njeno zgodovino. Na njen materialni in kulturni razvoj so vplivali Vikingi. V 11. in 12. stoletju so si Estonce zaman skušali pokoriti Danci in Švedi, v 13. stoletju so slednjič sklenili zvezo z Dansko. Takrat je severni del dežele prišel pod večstoletno dansko oblast, južni pa pod nemško. V 16. stoletju ji je zavladala Švedska, njena vladavina pa se je končala s tako imenovano severno vojno in v 18. stoletju je Estonija prišla pod rusko suverenost. Oktobrska revolucija je Estoniji priznala avtonomijo. Potem so jo zasedle nemške okupacijske oblasti. Po prvi svetovni vojni je razglašena za Estonsko sovjetsko republiko, leta 1920 ji Sovjeti priznajo neodvisnost. 1940 je vključena v takratno Sovjetsko zvezo in je njen del vse do leta 1991, ko postane samostojna.

Estonija je republika, ki jo trenutno vodi predsednik Toomas Hendrik Ilves, predsednik vlade je Andreus Ansip. Upravno je država razdeljena na 15 glavnih administrativnih podenot, imenovanih okrožja.

Znana Estonca sta pisatelj Jean Kross in avtor narodnega epa Kalevipoeg Reinhodl Kreutzwald.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 20. junij 2016 / 09:01

Zgodbe o trpljenju, a tudi upanju

Umetniška razstava Seijija Kimota v Galeriji Paviljona NOB v Tržiču je opomin na holokavst in na vse zločine proti človečnosti. Na ogled je dvanajst skulptur, ki jih je avtor posvetil krajem spomina i...

Objavljeno na isti dan


Žirovnica / sobota, 5. december 2015 / 20:18

Nova neprofitna stanovanja

Na Selu je Občina Žirovnica zgradila nov, sodoben večstanovanjski objekt s petimi neprofitnimi stanovanji.

Zanimivosti / sobota, 5. december 2015 / 16:35

Drugačne 'igrače'

Mnogi slovenski otroci decembra pišejo želje dobrim možem, naj jim prinesejo sladkarije, legokocke, bleščice ... ali pa čudoviti koledar za leto 2016 pravljičarke Anje Štefan in ilustratorke Jelke...

Razvedrilo / sobota, 5. december 2015 / 16:33

Bo Francu uspelo?

Mogoče nas v zadnjih dneh resničnostnega šova Kmetija: Nov začetek čaka preobrat. Gostilna išče šefa se ravno tako približuje odločilnemu trenutku, pa tudi Slovenija ima talent decembra zaključuje svo...

GG Plus / sobota, 5. december 2015 / 16:18

Pariz, Obama in Ši

Na tem svetu je marsik(d)aj hudo, a kljub temu lepo. Lahko bi nam bilo še lepše, to je res. A res je tudi, da se nam lahko kmalu zgodi, da nas ne bo več, svet pa bo še. Naša vrsta, zlasti...

Nasveti / sobota, 5. december 2015 / 16:17

Decembrska romanja

Delam običajni decembrski spisek, ki mu Izbrani z dvignjeno obrvjo v stilu satire reče kar 'romanja k bogu Nakupov'. Začnejo se s knjižnim sejmom in kmalu za njim je na vrsti Véliki Vrbljan. Letošn...