Estonija, univerzitetno mesto Tartu

Estonija

Estonija je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi. Dolgo je bila pod rusko oblastjo, samostojna je od leta 1991, članica Evropske unije (in NATA) pa od leta 2004.

Članstvo v Evropski uniji: 2004

Politična ureditev: republika

Glavno mesto: Talin

Površina: 45.226 km2

Prebivalstvo: 1,4 milijona

Denarna enota: estonska krona

BDP: 8.208 evrov

Uradni jezik: estonski

Estonija je najsevernejša baltska država. Na severu in zahodu meji na Baltsko morje, na jugu na Latvijo, na vzhodu na Rusijo. Je pretežno ravninska dežela s številnimi jezeri in otoki. Zemlja je večinoma obdelana in pogozdena. Glavno mesto Talin je eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi. Prihodek od turizma znaša 15 odstotkov estonskega BDP, sicer pa so glavne gospodarske dejavnosti strojna, živilska, kovinska, kemična in lesna industrija. Od manj kot poldrugega milijona prebivalcev je 68 odstotkov Estoncev, četrtina je Rusov, nekaj odstotkov je še Ukrajincev, Belorusov in Fincev. Večji delež prebivalcev se opredeljuje za ateiste, okoli 13 odstotkov jih je evangeličanov in približno prav toliko pravoslavnih. Deželi so v zgodovini vladali številni drugi narodi ter zaznamovali njeno zgodovino. Na njen materialni in kulturni razvoj so vplivali Vikingi. V 11. in 12. stoletju so si Estonce zaman skušali pokoriti Danci in Švedi, v 13. stoletju so slednjič sklenili zvezo z Dansko. Takrat je severni del dežele prišel pod večstoletno dansko oblast, južni pa pod nemško. V 16. stoletju ji je zavladala Švedska, njena vladavina pa se je končala s tako imenovano severno vojno in v 18. stoletju je Estonija prišla pod rusko suverenost. Oktobrska revolucija je Estoniji priznala avtonomijo. Potem so jo zasedle nemške okupacijske oblasti. Po prvi svetovni vojni je razglašena za Estonsko sovjetsko republiko, leta 1920 ji Sovjeti priznajo neodvisnost. 1940 je vključena v takratno Sovjetsko zvezo in je njen del vse do leta 1991, ko postane samostojna.

Estonija je republika, ki jo trenutno vodi predsednik Toomas Hendrik Ilves, predsednik vlade je Andreus Ansip. Upravno je država razdeljena na 15 glavnih administrativnih podenot, imenovanih okrožja.

Znana Estonca sta pisatelj Jean Kross in avtor narodnega epa Kalevipoeg Reinhodl Kreutzwald.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 27. avgust 2018 / 10:35

Jernej Andrejka, polkovnik 17. pešpolka kranjskih Janezov

V Dolenjah pri Domžalah se je 20. avgusta 1850 rodil publicist in častnik 17. pešpolka kranjskih Janezov Jernej Andrejka, ki se je med drugim udeležil tudi avstrijske zasedbe BiH.

Objavljeno na isti dan


Slovenija / nedelja, 30. oktober 2016 / 17:00

Več letov z brniškega letališča

Po zimskem voznem redu na Aerodromu Ljubljana načrtujejo več letov z brniškega letališča.

GG Plus / nedelja, 30. oktober 2016 / 23:04

Vse več pogrebov z raztrosom pepela

Žarni pokopi so že kar nekaj let prevladujoča oblika pokopa; tradicionalnih pokopov s krsto je le še deset do petnajst odstotkov, se pa povečuje število pogrebov z raztrosom pepela. Svojci pokojnikov...

Avtomobilizem / nedelja, 30. oktober 2016 / 16:57

Stroški enaki, izbira večja

Novembrski dnevi so stresni predvsem za vulkanizerje in prodajalce pnevmatik. Slednji že nekaj sezon opozarjajo, da se vozimo na slabih gumah.

Medvode / nedelja, 30. oktober 2016 / 16:56

Ob šoli uredili športni park

Ob Osnovni šoli Simona Jenka v Smledniku so pred kratkim tudi uradno dali v uporabo športni park.

Radovljica / nedelja, 30. oktober 2016 / 16:54

Nameščajo zbiralnike za e-odpadke

Predstavniki šestih zgornjegorenjskih občin so v petek na slovesnosti v Radovljici simbolično prevzeli petindvajset uličnih zbiralnikov za odslužene manjše električne aparate in elektronsko opremo, ko...