Estonija, univerzitetno mesto Tartu

Estonija

Estonija je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi. Dolgo je bila pod rusko oblastjo, samostojna je od leta 1991, članica Evropske unije (in NATA) pa od leta 2004.

Članstvo v Evropski uniji: 2004

Politična ureditev: republika

Glavno mesto: Talin

Površina: 45.226 km2

Prebivalstvo: 1,4 milijona

Denarna enota: estonska krona

BDP: 8.208 evrov

Uradni jezik: estonski

Estonija je najsevernejša baltska država. Na severu in zahodu meji na Baltsko morje, na jugu na Latvijo, na vzhodu na Rusijo. Je pretežno ravninska dežela s številnimi jezeri in otoki. Zemlja je večinoma obdelana in pogozdena. Glavno mesto Talin je eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi. Prihodek od turizma znaša 15 odstotkov estonskega BDP, sicer pa so glavne gospodarske dejavnosti strojna, živilska, kovinska, kemična in lesna industrija. Od manj kot poldrugega milijona prebivalcev je 68 odstotkov Estoncev, četrtina je Rusov, nekaj odstotkov je še Ukrajincev, Belorusov in Fincev. Večji delež prebivalcev se opredeljuje za ateiste, okoli 13 odstotkov jih je evangeličanov in približno prav toliko pravoslavnih. Deželi so v zgodovini vladali številni drugi narodi ter zaznamovali njeno zgodovino. Na njen materialni in kulturni razvoj so vplivali Vikingi. V 11. in 12. stoletju so si Estonce zaman skušali pokoriti Danci in Švedi, v 13. stoletju so slednjič sklenili zvezo z Dansko. Takrat je severni del dežele prišel pod večstoletno dansko oblast, južni pa pod nemško. V 16. stoletju ji je zavladala Švedska, njena vladavina pa se je končala s tako imenovano severno vojno in v 18. stoletju je Estonija prišla pod rusko suverenost. Oktobrska revolucija je Estoniji priznala avtonomijo. Potem so jo zasedle nemške okupacijske oblasti. Po prvi svetovni vojni je razglašena za Estonsko sovjetsko republiko, leta 1920 ji Sovjeti priznajo neodvisnost. 1940 je vključena v takratno Sovjetsko zvezo in je njen del vse do leta 1991, ko postane samostojna.

Estonija je republika, ki jo trenutno vodi predsednik Toomas Hendrik Ilves, predsednik vlade je Andreus Ansip. Upravno je država razdeljena na 15 glavnih administrativnih podenot, imenovanih okrožja.

Znana Estonca sta pisatelj Jean Kross in avtor narodnega epa Kalevipoeg Reinhodl Kreutzwald.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / ponedeljek, 21. februar 2022 / 11:22

V nedeljo potrdili 2008 okužb z novim koronavirusom

Ljubljana – V nedeljo so ob 871 PCR-testih in 34.129 hitrih antigenskih testih potrdili 2008 okužb z novim koronavirusom. Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v državi trenutn...

Objavljeno na isti dan


Splošno / nedelja, 28. april 2013 / 07:00

Tilia lani z rekordnim dobičkom

Zavarovalnica Tilia je lani okrepila tržni delež na slovenskem zavarovalnem trgu in ustvarila 3,54 milijona evrov dobička ali dobro polovico več kot leto prej.

Splošno / nedelja, 28. april 2013 / 07:00

Moški padel

Gorje - V torek popoldne se je pri padcu v Podhomu (Gorje) poškodoval moški. Posredovali so reševalci medicinske pomoči Bled in gorsko reševalna služba Radovljica, ki so ponesreč...

Splošno / nedelja, 28. april 2013 / 07:00

Gorenjski kegljaški veterani osvajali tudi odličja

Škofja Loka - Med 19. in 21. aprilom je na kegljišču Golovec v Celju potekalo državno prvenstvo veteranov v kegljanju. Na njem je v petih skupinah nastopilo več kot dvesto tekmov...

Zanimivosti / nedelja, 28. april 2013 / 07:00

Barvanje šolskih zidov za Guinnessov rekord

Jesenice - Osnovna šola Toneta Čufarja Jesenice se je pridružila akciji barvanja šolskih zidov za Guinnessov rekord, ki bo potekala 18. maja na desetih šolah po Sloveniji. K sode...

GG Plus / nedelja, 28. april 2013 / 07:00

Joža Čop (1893-1975)

Letos mineva 120 let od rojstva enega najbolj markantnih Gorenjcev vseh časov. Joža Čop je bilo njegovo ime, tak je tudi naslov knjige, ki jo je njemu na čast v samozaložbi izdala učiteljica Irma...