Estonija, univerzitetno mesto Tartu

Estonija

Estonija je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi. Dolgo je bila pod rusko oblastjo, samostojna je od leta 1991, članica Evropske unije (in NATA) pa od leta 2004.

Članstvo v Evropski uniji: 2004

Politična ureditev: republika

Glavno mesto: Talin

Površina: 45.226 km2

Prebivalstvo: 1,4 milijona

Denarna enota: estonska krona

BDP: 8.208 evrov

Uradni jezik: estonski

Estonija je najsevernejša baltska država. Na severu in zahodu meji na Baltsko morje, na jugu na Latvijo, na vzhodu na Rusijo. Je pretežno ravninska dežela s številnimi jezeri in otoki. Zemlja je večinoma obdelana in pogozdena. Glavno mesto Talin je eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi. Prihodek od turizma znaša 15 odstotkov estonskega BDP, sicer pa so glavne gospodarske dejavnosti strojna, živilska, kovinska, kemična in lesna industrija. Od manj kot poldrugega milijona prebivalcev je 68 odstotkov Estoncev, četrtina je Rusov, nekaj odstotkov je še Ukrajincev, Belorusov in Fincev. Večji delež prebivalcev se opredeljuje za ateiste, okoli 13 odstotkov jih je evangeličanov in približno prav toliko pravoslavnih. Deželi so v zgodovini vladali številni drugi narodi ter zaznamovali njeno zgodovino. Na njen materialni in kulturni razvoj so vplivali Vikingi. V 11. in 12. stoletju so si Estonce zaman skušali pokoriti Danci in Švedi, v 13. stoletju so slednjič sklenili zvezo z Dansko. Takrat je severni del dežele prišel pod večstoletno dansko oblast, južni pa pod nemško. V 16. stoletju ji je zavladala Švedska, njena vladavina pa se je končala s tako imenovano severno vojno in v 18. stoletju je Estonija prišla pod rusko suverenost. Oktobrska revolucija je Estoniji priznala avtonomijo. Potem so jo zasedle nemške okupacijske oblasti. Po prvi svetovni vojni je razglašena za Estonsko sovjetsko republiko, leta 1920 ji Sovjeti priznajo neodvisnost. 1940 je vključena v takratno Sovjetsko zvezo in je njen del vse do leta 1991, ko postane samostojna.

Estonija je republika, ki jo trenutno vodi predsednik Toomas Hendrik Ilves, predsednik vlade je Andreus Ansip. Upravno je država razdeljena na 15 glavnih administrativnih podenot, imenovanih okrožja.

Znana Estonca sta pisatelj Jean Kross in avtor narodnega epa Kalevipoeg Reinhodl Kreutzwald.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Medvode / ponedeljek, 20. marec 2017 / 12:09

V Medvodah sprejeli celostno prometno strategijo

Medvode – Občinski svet Občine Medvode je na februarski seji soglasno potrdil in sprejel Celostno prometno strategijo Občine Medvode. V njej je izpostavljenih šest prioritetnih stebrov za povečanje...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 22. avgust 2011 / 07:00

Dva ovinka do Švice in nazaj

"Ta teden sva zagotovo prevozila vsaj tisoč ovinkov," sem rekla Tomu, ko sva po sedmih dneh, več kot dva tisoč sto kilometrih, številnih prelazih, od katerih jih je bilo deset visokih prek dva tisoč m...

Slovenija / ponedeljek, 22. avgust 2011 / 07:00

Vikend v vojaškem kamionu

Na Hruški planini nad Plavškim Rovtom ima Janez Tarman urejen vikend v ameriškem vojaškem kamionu iz leta 1940.

Zanimivosti / ponedeljek, 22. avgust 2011 / 07:00

Barjanski kljunač

Po Ljubljanici že nekaj časa lahko spremljamo posebno pletnjo, namenjeno plutju po tekočih vodah, njen lastnik pa jo je zaradi kljunaste oblike v zgornjem delu poimenoval barjanski kljunač.

GG Plus / ponedeljek, 22. avgust 2011 / 07:00

Pariz za turiste

V začetku tega poletja sem nekajkrat »mihoval« o različnih načinih preživljanja dopusta, a bolj teoretično kot iz lastne izkušnje. To pot pa naj bo obratno. Te vrstice pišem v Parizu, eni najbolj...

Zanimivosti / ponedeljek, 22. avgust 2011 / 07:00

Povezal Kamnik in Makedonijo

Kulturni in mladinski utrip v Kamniku zadnjega pol leta soustvarja mladi makedonski prostovoljec Filip Najdoski. Državi je povezal tudi na Kamfestu.