Estonija, univerzitetno mesto Tartu

Estonija

Estonija je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi. Dolgo je bila pod rusko oblastjo, samostojna je od leta 1991, članica Evropske unije (in NATA) pa od leta 2004.

Članstvo v Evropski uniji: 2004

Politična ureditev: republika

Glavno mesto: Talin

Površina: 45.226 km2

Prebivalstvo: 1,4 milijona

Denarna enota: estonska krona

BDP: 8.208 evrov

Uradni jezik: estonski

Estonija je najsevernejša baltska država. Na severu in zahodu meji na Baltsko morje, na jugu na Latvijo, na vzhodu na Rusijo. Je pretežno ravninska dežela s številnimi jezeri in otoki. Zemlja je večinoma obdelana in pogozdena. Glavno mesto Talin je eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi. Prihodek od turizma znaša 15 odstotkov estonskega BDP, sicer pa so glavne gospodarske dejavnosti strojna, živilska, kovinska, kemična in lesna industrija. Od manj kot poldrugega milijona prebivalcev je 68 odstotkov Estoncev, četrtina je Rusov, nekaj odstotkov je še Ukrajincev, Belorusov in Fincev. Večji delež prebivalcev se opredeljuje za ateiste, okoli 13 odstotkov jih je evangeličanov in približno prav toliko pravoslavnih. Deželi so v zgodovini vladali številni drugi narodi ter zaznamovali njeno zgodovino. Na njen materialni in kulturni razvoj so vplivali Vikingi. V 11. in 12. stoletju so si Estonce zaman skušali pokoriti Danci in Švedi, v 13. stoletju so slednjič sklenili zvezo z Dansko. Takrat je severni del dežele prišel pod večstoletno dansko oblast, južni pa pod nemško. V 16. stoletju ji je zavladala Švedska, njena vladavina pa se je končala s tako imenovano severno vojno in v 18. stoletju je Estonija prišla pod rusko suverenost. Oktobrska revolucija je Estoniji priznala avtonomijo. Potem so jo zasedle nemške okupacijske oblasti. Po prvi svetovni vojni je razglašena za Estonsko sovjetsko republiko, leta 1920 ji Sovjeti priznajo neodvisnost. 1940 je vključena v takratno Sovjetsko zvezo in je njen del vse do leta 1991, ko postane samostojna.

Estonija je republika, ki jo trenutno vodi predsednik Toomas Hendrik Ilves, predsednik vlade je Andreus Ansip. Upravno je država razdeljena na 15 glavnih administrativnih podenot, imenovanih okrožja.

Znana Estonca sta pisatelj Jean Kross in avtor narodnega epa Kalevipoeg Reinhodl Kreutzwald.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / torek, 23. januar 2007 / 06:00

Vinko Triplat dopolnil sto let

Včeraj je Vinko Triplat iz Lesc dopolnil sto let, v petek so mu v kraju pripravili praznovanje. "Živel sem skromno, kadil nisem, pijači se nisem vdajal," je razkril recept za dolgo življenje.

Objavljeno na isti dan


Šport / ponedeljek, 28. november 2016 / 16:50

Škofic prvi Slovenec s skupno zmago

V Kranju se je končala sezona svetovnega pokala v športnem plezanju, ki je bila izjemna za Gorenjca Domna Škofica in Korošico Janjo Garnbret. Sta najuspešnejši par sezone. Oba sta postala skupna zmago...

Nasveti / ponedeljek, 28. november 2016 / 13:10

Tedenski horoskop

Oven (21. 3.–21. 4.)

GG Plus / ponedeljek, 28. november 2016 / 13:05

Rodbinska kronika Dragotina Hribarja in Evgenije Šumi

»Iz pripovedi Vilme Mlakar, ki je bila najprej sobarica in potem gospodinja na gradu Strmol od leta 1939 do 1946, in iz ohranjene tožbe, ki jo je sprožil Rado Hribar, se nam razodene zamolčana zgod...

Zanimivosti / ponedeljek, 28. november 2016 / 13:01

Prazno krožišče

Tudi na Gorenjskem imamo že veliko krožnih križišč, na otočkih sredi njih pa pravcate skulpture, nekakšne spomenike domačim občinam. Eden redkih, ki ostaja prazen, je otok v montažnem krožišču v St...

Zanimivosti / ponedeljek, 28. november 2016 / 12:59

Veseli december

Eni se ga že močno veselijo, spet drugim se zdi odločno prekmalu, a dejstvo je, da je veseli december tik pred vrati, s tem pa tudi praznične okrasitve. Trgovci so že pohiteli, z lučkami, smrekami...