Estonija, univerzitetno mesto Tartu

Estonija

Estonija je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi. Dolgo je bila pod rusko oblastjo, samostojna je od leta 1991, članica Evropske unije (in NATA) pa od leta 2004.

Članstvo v Evropski uniji: 2004

Politična ureditev: republika

Glavno mesto: Talin

Površina: 45.226 km2

Prebivalstvo: 1,4 milijona

Denarna enota: estonska krona

BDP: 8.208 evrov

Uradni jezik: estonski

Estonija je najsevernejša baltska država. Na severu in zahodu meji na Baltsko morje, na jugu na Latvijo, na vzhodu na Rusijo. Je pretežno ravninska dežela s številnimi jezeri in otoki. Zemlja je večinoma obdelana in pogozdena. Glavno mesto Talin je eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi. Prihodek od turizma znaša 15 odstotkov estonskega BDP, sicer pa so glavne gospodarske dejavnosti strojna, živilska, kovinska, kemična in lesna industrija. Od manj kot poldrugega milijona prebivalcev je 68 odstotkov Estoncev, četrtina je Rusov, nekaj odstotkov je še Ukrajincev, Belorusov in Fincev. Večji delež prebivalcev se opredeljuje za ateiste, okoli 13 odstotkov jih je evangeličanov in približno prav toliko pravoslavnih. Deželi so v zgodovini vladali številni drugi narodi ter zaznamovali njeno zgodovino. Na njen materialni in kulturni razvoj so vplivali Vikingi. V 11. in 12. stoletju so si Estonce zaman skušali pokoriti Danci in Švedi, v 13. stoletju so slednjič sklenili zvezo z Dansko. Takrat je severni del dežele prišel pod večstoletno dansko oblast, južni pa pod nemško. V 16. stoletju ji je zavladala Švedska, njena vladavina pa se je končala s tako imenovano severno vojno in v 18. stoletju je Estonija prišla pod rusko suverenost. Oktobrska revolucija je Estoniji priznala avtonomijo. Potem so jo zasedle nemške okupacijske oblasti. Po prvi svetovni vojni je razglašena za Estonsko sovjetsko republiko, leta 1920 ji Sovjeti priznajo neodvisnost. 1940 je vključena v takratno Sovjetsko zvezo in je njen del vse do leta 1991, ko postane samostojna.

Estonija je republika, ki jo trenutno vodi predsednik Toomas Hendrik Ilves, predsednik vlade je Andreus Ansip. Upravno je država razdeljena na 15 glavnih administrativnih podenot, imenovanih okrožja.

Znana Estonca sta pisatelj Jean Kross in avtor narodnega epa Kalevipoeg Reinhodl Kreutzwald.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / sreda, 6. junij 2007 / 07:00

Aleš Sladojević županova desna roka

Kranj - »Na javnem razpisu za direktorja občinske uprave smo prejeli šest prošenj, odločil sem se za Aleša Sladojevića, ki zelo dobro pozna delovanje občine in javne upr...

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 26. september 2016 / 20:33

Prvi posredovalci že na delu

Kadar je potrebno oživljanje z defibrilatorjem, so še kako pomembne prve sekunde in minute, zato se v Kranju in okolici poleg opremljenosti z njimi vzpostavlja mreža prvih posredovalcev, ki pa morajo...

Šport / ponedeljek, 26. september 2016 / 20:30

Ločani z atraktivno ekipo

Škofjeloško košarkarsko moštvo LTH Castings ima novega trenerja, Tomaža Farteka, in atraktivno ekipo, dres škofjeloškega prvoligaša pa bo prvič v zgodovini kluba oblekel igralec iz ameriške lige NCAA,...

Tržič / ponedeljek, 26. september 2016 / 20:05

Bornovi so še kako prisotni

Knjiga Bornovi v Tržiču dr. Bojana Knifica je naletela na izreden odziv. Bile so pohvale in bila je ena kritika v zvezi s povzeto denacionalizacijo, ki jo je podal Tone Anton Jazbec.

Kultura / ponedeljek, 26. september 2016 / 20:01

Slovani, naša dediščina

Med 28. in 30. septembrom bo v prostorih Mestne knjižnice Kranj potekal simpozij z naslovom Slovani, naša dediščina. Udeležili se ga bodo strokovnjaki iz šestih držav, ki jih povezuje dediščina Slovan...

GG Plus / ponedeljek, 26. september 2016 / 19:49

Slovenska harmonika ušla na Koroško

Zaradi nemoči v boju zoper ponaredke se je znani slovenski izdelovalec harmonik Aleks Rutar preselil na Koroško. Tam so ga sprejeli z odprtimi rokami.