Estonija, univerzitetno mesto Tartu

Estonija

Estonija je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi. Dolgo je bila pod rusko oblastjo, samostojna je od leta 1991, članica Evropske unije (in NATA) pa od leta 2004.

Članstvo v Evropski uniji: 2004

Politična ureditev: republika

Glavno mesto: Talin

Površina: 45.226 km2

Prebivalstvo: 1,4 milijona

Denarna enota: estonska krona

BDP: 8.208 evrov

Uradni jezik: estonski

Estonija je najsevernejša baltska država. Na severu in zahodu meji na Baltsko morje, na jugu na Latvijo, na vzhodu na Rusijo. Je pretežno ravninska dežela s številnimi jezeri in otoki. Zemlja je večinoma obdelana in pogozdena. Glavno mesto Talin je eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi. Prihodek od turizma znaša 15 odstotkov estonskega BDP, sicer pa so glavne gospodarske dejavnosti strojna, živilska, kovinska, kemična in lesna industrija. Od manj kot poldrugega milijona prebivalcev je 68 odstotkov Estoncev, četrtina je Rusov, nekaj odstotkov je še Ukrajincev, Belorusov in Fincev. Večji delež prebivalcev se opredeljuje za ateiste, okoli 13 odstotkov jih je evangeličanov in približno prav toliko pravoslavnih. Deželi so v zgodovini vladali številni drugi narodi ter zaznamovali njeno zgodovino. Na njen materialni in kulturni razvoj so vplivali Vikingi. V 11. in 12. stoletju so si Estonce zaman skušali pokoriti Danci in Švedi, v 13. stoletju so slednjič sklenili zvezo z Dansko. Takrat je severni del dežele prišel pod večstoletno dansko oblast, južni pa pod nemško. V 16. stoletju ji je zavladala Švedska, njena vladavina pa se je končala s tako imenovano severno vojno in v 18. stoletju je Estonija prišla pod rusko suverenost. Oktobrska revolucija je Estoniji priznala avtonomijo. Potem so jo zasedle nemške okupacijske oblasti. Po prvi svetovni vojni je razglašena za Estonsko sovjetsko republiko, leta 1920 ji Sovjeti priznajo neodvisnost. 1940 je vključena v takratno Sovjetsko zvezo in je njen del vse do leta 1991, ko postane samostojna.

Estonija je republika, ki jo trenutno vodi predsednik Toomas Hendrik Ilves, predsednik vlade je Andreus Ansip. Upravno je država razdeljena na 15 glavnih administrativnih podenot, imenovanih okrožja.

Znana Estonca sta pisatelj Jean Kross in avtor narodnega epa Kalevipoeg Reinhodl Kreutzwald.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 25. julij 2020 / 08:00

Atatürk in Erdogan

Minila so štiri leta od neuspelega poskusa dela turške vojske, da odstavi predsednika Erdogana. Ob tej obletnici pa največ pozornosti vzbuja Erdoganova odločitev, da bo carigrajska Hagija Sofija spet...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / / 07:00

S pomočjo donatorjev pripravili pakete

Radovljica - Krajevna organizacija Rdečega križa Radovljica je za praznične dni nabavila in pripravila pakete, ki vsebujejo mleko, fižol in ribe v konzervah, detergent za pomivan...

GG Plus / / 07:00

Pujsa namesto pluga

V okviru projekta Sorško polje - približajmo se naravi v Prašah oživlja vzorčni učni ekološki vrt. Za presenečenje sta poskrbela krškopoljska prašiča.

GG Plus / / 07:00

Uredimo zeliščni vrt

Navdahnjeni z bujnimi in domiselnimi samostanskimi, srednjeveškimi in renesančnimi zeliščnimi vrtovi, zadovoljni pa že z vrtičkom ali gredico na lastnem kosu zemlje, se na začetku pomladi lotevamo pro...

Nasveti / / 07:00

Lepo cvetje polepša praznike

Velikonočno vzdušje v prvi vrsti vdahnejo pirhi, po možnosti barvani z naravno barvo, pri okrasitvi doma pa ne bomo zgrešili s prvim vrtnim cvetjem, mladim zelenjem in kakopak prvimi spomladanskimi cv...

Šport / / 07:00

Golf je postal dostopnejši

Golf dvojka, dizel, prvi lastnik, prava barva ... Gorenjci smo bili nori na Golfe, to si moramo priznati. Nikoli pa nismo bili nori na golf kot šport ali športno rekreacijo.