Estonija, univerzitetno mesto Tartu

Estonija

Estonija je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi. Dolgo je bila pod rusko oblastjo, samostojna je od leta 1991, članica Evropske unije (in NATA) pa od leta 2004.

Članstvo v Evropski uniji: 2004

Politična ureditev: republika

Glavno mesto: Talin

Površina: 45.226 km2

Prebivalstvo: 1,4 milijona

Denarna enota: estonska krona

BDP: 8.208 evrov

Uradni jezik: estonski

Estonija je najsevernejša baltska država. Na severu in zahodu meji na Baltsko morje, na jugu na Latvijo, na vzhodu na Rusijo. Je pretežno ravninska dežela s številnimi jezeri in otoki. Zemlja je večinoma obdelana in pogozdena. Glavno mesto Talin je eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi. Prihodek od turizma znaša 15 odstotkov estonskega BDP, sicer pa so glavne gospodarske dejavnosti strojna, živilska, kovinska, kemična in lesna industrija. Od manj kot poldrugega milijona prebivalcev je 68 odstotkov Estoncev, četrtina je Rusov, nekaj odstotkov je še Ukrajincev, Belorusov in Fincev. Večji delež prebivalcev se opredeljuje za ateiste, okoli 13 odstotkov jih je evangeličanov in približno prav toliko pravoslavnih. Deželi so v zgodovini vladali številni drugi narodi ter zaznamovali njeno zgodovino. Na njen materialni in kulturni razvoj so vplivali Vikingi. V 11. in 12. stoletju so si Estonce zaman skušali pokoriti Danci in Švedi, v 13. stoletju so slednjič sklenili zvezo z Dansko. Takrat je severni del dežele prišel pod večstoletno dansko oblast, južni pa pod nemško. V 16. stoletju ji je zavladala Švedska, njena vladavina pa se je končala s tako imenovano severno vojno in v 18. stoletju je Estonija prišla pod rusko suverenost. Oktobrska revolucija je Estoniji priznala avtonomijo. Potem so jo zasedle nemške okupacijske oblasti. Po prvi svetovni vojni je razglašena za Estonsko sovjetsko republiko, leta 1920 ji Sovjeti priznajo neodvisnost. 1940 je vključena v takratno Sovjetsko zvezo in je njen del vse do leta 1991, ko postane samostojna.

Estonija je republika, ki jo trenutno vodi predsednik Toomas Hendrik Ilves, predsednik vlade je Andreus Ansip. Upravno je država razdeljena na 15 glavnih administrativnih podenot, imenovanih okrožja.

Znana Estonca sta pisatelj Jean Kross in avtor narodnega epa Kalevipoeg Reinhodl Kreutzwald.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / sreda, 24. april 2024 / 11:38

Vidimo z očmi, gledamo s srcem

Bili kuk (1171 m n. m.) – Mali princ je bil deček, ki je odrasle učil, da je stvari treba gledati s srcem, saj je bistvo očem skrito. V Južnem Velebitu je pot, ki se imenuje po njem. Vzpon na vrh, ki...

Objavljeno na isti dan


Moravče / sobota, 27. oktober 2007 / 07:00

Moravčani odločali na referendumu

Moravče - Moravški volivci so minulo nedeljo poleg predsedniških volitev odločali tudi na referendumu. Vprašanje, na katerega so odgovarjali, se je glasilo: Ali se strinjate, da...

Medvode / sobota, 27. oktober 2007 / 07:00

Cene v vrtcu še nespremenjene

Medvode - Na dnevnem redu zadnje seje občinskega sveta občine Medvode je bil tudi Predlog sklepa o novih, višjih cenah programov Vrtca Medvode, ki so jih predlagali v vodstvu vrtca...

Zanimivosti / sobota, 27. oktober 2007 / 07:00

Center Supernova tudi v Domžalah

Domžale - Na Ljubljanski cesti v Domžalah so v četrtek odprli vrata novega nakupovalnega parka Supernova. V njem bo obiskovalcem na 1600 kvadratnih metrih na voljo pestra ponudba...

Zanimivosti / sobota, 27. oktober 2007 / 07:00

Najlepši spomin na barona

Hedvika Dovžan iz Doline, ki je stara 95 let, živi pri hčerki v Kranju. Rada se spominja dela pri baronu Karlu Bornu.

Kranj / sobota, 27. oktober 2007 / 07:00

Zaradi Belce tudi na cesto

Struga potoka Belca v Predosljah je večkrat prazna, zaradi tega je ogrožena požarna varnost okoliških hiš.