Estonija, univerzitetno mesto Tartu

Estonija

Estonija je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi. Dolgo je bila pod rusko oblastjo, samostojna je od leta 1991, članica Evropske unije (in NATA) pa od leta 2004.

Članstvo v Evropski uniji: 2004

Politična ureditev: republika

Glavno mesto: Talin

Površina: 45.226 km2

Prebivalstvo: 1,4 milijona

Denarna enota: estonska krona

BDP: 8.208 evrov

Uradni jezik: estonski

Estonija je najsevernejša baltska država. Na severu in zahodu meji na Baltsko morje, na jugu na Latvijo, na vzhodu na Rusijo. Je pretežno ravninska dežela s številnimi jezeri in otoki. Zemlja je večinoma obdelana in pogozdena. Glavno mesto Talin je eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi. Prihodek od turizma znaša 15 odstotkov estonskega BDP, sicer pa so glavne gospodarske dejavnosti strojna, živilska, kovinska, kemična in lesna industrija. Od manj kot poldrugega milijona prebivalcev je 68 odstotkov Estoncev, četrtina je Rusov, nekaj odstotkov je še Ukrajincev, Belorusov in Fincev. Večji delež prebivalcev se opredeljuje za ateiste, okoli 13 odstotkov jih je evangeličanov in približno prav toliko pravoslavnih. Deželi so v zgodovini vladali številni drugi narodi ter zaznamovali njeno zgodovino. Na njen materialni in kulturni razvoj so vplivali Vikingi. V 11. in 12. stoletju so si Estonce zaman skušali pokoriti Danci in Švedi, v 13. stoletju so slednjič sklenili zvezo z Dansko. Takrat je severni del dežele prišel pod večstoletno dansko oblast, južni pa pod nemško. V 16. stoletju ji je zavladala Švedska, njena vladavina pa se je končala s tako imenovano severno vojno in v 18. stoletju je Estonija prišla pod rusko suverenost. Oktobrska revolucija je Estoniji priznala avtonomijo. Potem so jo zasedle nemške okupacijske oblasti. Po prvi svetovni vojni je razglašena za Estonsko sovjetsko republiko, leta 1920 ji Sovjeti priznajo neodvisnost. 1940 je vključena v takratno Sovjetsko zvezo in je njen del vse do leta 1991, ko postane samostojna.

Estonija je republika, ki jo trenutno vodi predsednik Toomas Hendrik Ilves, predsednik vlade je Andreus Ansip. Upravno je država razdeljena na 15 glavnih administrativnih podenot, imenovanih okrožja.

Znana Estonca sta pisatelj Jean Kross in avtor narodnega epa Kalevipoeg Reinhodl Kreutzwald.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 5. julij 2022 / 16:08

Sopotnika vrglo na drugo stran avtoceste

Gorenjske ceste so v zadnjih dneh vzele tri človeška življenja: v Domžalah je umrl 72-letni kolesar, na avtocesti pri Šenčurju pa 59-letna voznica in 64-letni potnik v njenem vozilu. Za ogled kraja pr...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / nedelja, 9. september 2012 / 07:00

Spet razpis iz Jobstovega sklada

Škofja Loka - Občina Škofja Loka je na spletni strani objavila javni poziv za sofinanciranje izobraževanja nadarjenih mladih glasbenikov, aktivnih članov glasbenih ali plesnih skupi...

Šport / nedelja, 9. september 2012 / 07:00

Lisičke pri kranjskem županu

Kranj - Kranjski župan Mohor Bogataj je v sredo sprejel evropske klubske prvake v softballu slowpitchu, kranjsko ekipo Lisičke, ki deluje v okviru baseballskega kluba Kranjski lisja...

Zanimivosti / nedelja, 9. september 2012 / 07:00

Danes srečanje na Tromeji

Rateče - Danes bo 33. tradicionalno srečanje na Tromeji nad Ratečami, ki ga skupaj s sosedi iz Avstrije in Italije organizira Turistično društvo Rateče–Planica. Na 1509 metrov vi...

Kronika / nedelja, 9. september 2012 / 07:00

Nejasno, koliko žetonov je izginilo

Kranj - Na sojenju sedmim čistilkam Mejremi Ličina, Zijadi Buljubašić, Zerini Horozović, Zarfi Huseinbašić, Radmili Leper, Murisi Raković in Ramizi St...

Škofja Loka / nedelja, 9. september 2012 / 07:00

Gradijo pločnik na Suhi

Suha - Na Suhi poteka grad­nja novega pločnika od cerkve do semaforiziranega križišča z državno cesto. Pločnik bo potekal na levi strani občinske lokalne ceste, dolg bo 250 metro...