Estonija, univerzitetno mesto Tartu

Estonija

Estonija je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi. Dolgo je bila pod rusko oblastjo, samostojna je od leta 1991, članica Evropske unije (in NATA) pa od leta 2004.

Članstvo v Evropski uniji: 2004

Politična ureditev: republika

Glavno mesto: Talin

Površina: 45.226 km2

Prebivalstvo: 1,4 milijona

Denarna enota: estonska krona

BDP: 8.208 evrov

Uradni jezik: estonski

Estonija je najsevernejša baltska država. Na severu in zahodu meji na Baltsko morje, na jugu na Latvijo, na vzhodu na Rusijo. Je pretežno ravninska dežela s številnimi jezeri in otoki. Zemlja je večinoma obdelana in pogozdena. Glavno mesto Talin je eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi. Prihodek od turizma znaša 15 odstotkov estonskega BDP, sicer pa so glavne gospodarske dejavnosti strojna, živilska, kovinska, kemična in lesna industrija. Od manj kot poldrugega milijona prebivalcev je 68 odstotkov Estoncev, četrtina je Rusov, nekaj odstotkov je še Ukrajincev, Belorusov in Fincev. Večji delež prebivalcev se opredeljuje za ateiste, okoli 13 odstotkov jih je evangeličanov in približno prav toliko pravoslavnih. Deželi so v zgodovini vladali številni drugi narodi ter zaznamovali njeno zgodovino. Na njen materialni in kulturni razvoj so vplivali Vikingi. V 11. in 12. stoletju so si Estonce zaman skušali pokoriti Danci in Švedi, v 13. stoletju so slednjič sklenili zvezo z Dansko. Takrat je severni del dežele prišel pod večstoletno dansko oblast, južni pa pod nemško. V 16. stoletju ji je zavladala Švedska, njena vladavina pa se je končala s tako imenovano severno vojno in v 18. stoletju je Estonija prišla pod rusko suverenost. Oktobrska revolucija je Estoniji priznala avtonomijo. Potem so jo zasedle nemške okupacijske oblasti. Po prvi svetovni vojni je razglašena za Estonsko sovjetsko republiko, leta 1920 ji Sovjeti priznajo neodvisnost. 1940 je vključena v takratno Sovjetsko zvezo in je njen del vse do leta 1991, ko postane samostojna.

Estonija je republika, ki jo trenutno vodi predsednik Toomas Hendrik Ilves, predsednik vlade je Andreus Ansip. Upravno je država razdeljena na 15 glavnih administrativnih podenot, imenovanih okrožja.

Znana Estonca sta pisatelj Jean Kross in avtor narodnega epa Kalevipoeg Reinhodl Kreutzwald.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / petek, 11. marec 2022 / 10:55

Spuščanje barčic po vodi

Danes, na predvečer gregorjevega, bodo v gorenjskih krajih z bogato rokodelsko tradicijo spet spuščali gregorčke po vodi. V Tržiču bodo praznik zaznamovali z odprtjem razstave Ko luč na vodi še ni bil...

Objavljeno na isti dan


Radovljica / nedelja, 8. junij 2008 / 07:00

Na Lancovem odprli obnovljeni most čez Savo

Na Lancovem so prejšnji petek tudi uradno odprli obnovljeni most čez Savo. Med obnovo je promet potekal po začasnem montažnem mostu.

Radovljica / nedelja, 8. junij 2008 / 07:00

Spremenili proračun in potrdili podražitve

Podražili se bodo vrtci, vodarina in socialna oskrba na domu.

Splošno / nedelja, 8. junij 2008 / 07:00

Olimpijska potnica tudi Teja Zupan

Radovljica - Teja Zupan, plavalka Žita Gorenjke Radovljica, si je na kvalifikacijah v Pekingu zagotovila nastop na letnih olimpijskih igrah, kjer bo zastopala Slovenijo v novi ol...

Radovljica / nedelja, 8. junij 2008 / 07:00

Brez dvotretjinske večine

Občinski svet ni podprl statutarnih sklepov o občinskem prazniku in podžupanih, zato je župan umaknil z dnevnega reda tudi predloga statuta in poslovnika občinskega sveta.

Radovljica / nedelja, 8. junij 2008 / 07:00

Imenovali predstavnike občine

Radovljica - Občinski svet je v svet javnega zavoda Linhartova dvorana imenoval Ireno Pogačnik iz Begunj, v svet Doma dr. Janka Benedika v Radovljici Cveta Uršiča i...