Estonija, univerzitetno mesto Tartu

Estonija

Estonija je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi. Dolgo je bila pod rusko oblastjo, samostojna je od leta 1991, članica Evropske unije (in NATA) pa od leta 2004.

Članstvo v Evropski uniji: 2004

Politična ureditev: republika

Glavno mesto: Talin

Površina: 45.226 km2

Prebivalstvo: 1,4 milijona

Denarna enota: estonska krona

BDP: 8.208 evrov

Uradni jezik: estonski

Estonija je najsevernejša baltska država. Na severu in zahodu meji na Baltsko morje, na jugu na Latvijo, na vzhodu na Rusijo. Je pretežno ravninska dežela s številnimi jezeri in otoki. Zemlja je večinoma obdelana in pogozdena. Glavno mesto Talin je eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi. Prihodek od turizma znaša 15 odstotkov estonskega BDP, sicer pa so glavne gospodarske dejavnosti strojna, živilska, kovinska, kemična in lesna industrija. Od manj kot poldrugega milijona prebivalcev je 68 odstotkov Estoncev, četrtina je Rusov, nekaj odstotkov je še Ukrajincev, Belorusov in Fincev. Večji delež prebivalcev se opredeljuje za ateiste, okoli 13 odstotkov jih je evangeličanov in približno prav toliko pravoslavnih. Deželi so v zgodovini vladali številni drugi narodi ter zaznamovali njeno zgodovino. Na njen materialni in kulturni razvoj so vplivali Vikingi. V 11. in 12. stoletju so si Estonce zaman skušali pokoriti Danci in Švedi, v 13. stoletju so slednjič sklenili zvezo z Dansko. Takrat je severni del dežele prišel pod večstoletno dansko oblast, južni pa pod nemško. V 16. stoletju ji je zavladala Švedska, njena vladavina pa se je končala s tako imenovano severno vojno in v 18. stoletju je Estonija prišla pod rusko suverenost. Oktobrska revolucija je Estoniji priznala avtonomijo. Potem so jo zasedle nemške okupacijske oblasti. Po prvi svetovni vojni je razglašena za Estonsko sovjetsko republiko, leta 1920 ji Sovjeti priznajo neodvisnost. 1940 je vključena v takratno Sovjetsko zvezo in je njen del vse do leta 1991, ko postane samostojna.

Estonija je republika, ki jo trenutno vodi predsednik Toomas Hendrik Ilves, predsednik vlade je Andreus Ansip. Upravno je država razdeljena na 15 glavnih administrativnih podenot, imenovanih okrožja.

Znana Estonca sta pisatelj Jean Kross in avtor narodnega epa Kalevipoeg Reinhodl Kreutzwald.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / nedelja, 30. avgust 2015 / 09:02

Poškodba v gozdu

Laniše – V sredo dopoldne se je na strmem pobočju v naselju Laniše pri spravilu lesa poškodovala mladoletna oseba. Posredovali so gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik ter reševalci post...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / torek, 1. november 2011 / 07:00

Ali smo bolj pošteni kot Skandinavci ali pa sistem ne deluje

"Pravna država je v glavi. Integriteto moramo izkazovati drug do drugega. Ne bo mesije, bolj pravične družbe ne morejo vzpostaviti institucije, probleme lahko odpravimo samo ljudje," je eden od poudar...

GG Plus / torek, 1. november 2011 / 07:00

Francoska nacionalna knjižnica

Kot že zapisano: v tem knjižnem feljtonu predstavljamo predvsem nove knjige, prav pa je, da zapišemo tudi kako besedo o hišah in ustanovah, kjer se knjige prodajajo in hranijo – o knji...

Prosti čas / torek, 1. november 2011 / 07:00

Se počasi daleč pride

V Kulturnem domu Janka Kersnika Lukovica bo 4. novembra ob 20. uri koncert slovenskega kantavtorja in pesnika Adija Smolarja. Adi Smolar se tokrat predstavlja z novo ploščo Se počasi da...

Prosti čas / torek, 1. november 2011 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

»Moje sanje so bile tako resnične, hodila sem s fantom, ki je bil kot princ, božanski, lep in prijazen. Bila sva pri njegovi babici, babica me je prosila, če ji nekaj napišem na rač...

Gorenjska / torek, 1. november 2011 / 07:00

Anketa: Končno po obeh straneh

Prebivalci zgornje Gorenjske so se tako rekoč brez izjeme razveselili dejstva, da je zadnji še nedokončani del gorenjske avtoceste vendarle odprt. Čakali smo ga (pre)dolgo in ves čas s strahom pričako...