Estonija, univerzitetno mesto Tartu

Estonija

Estonija je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi. Dolgo je bila pod rusko oblastjo, samostojna je od leta 1991, članica Evropske unije (in NATA) pa od leta 2004.

Članstvo v Evropski uniji: 2004

Politična ureditev: republika

Glavno mesto: Talin

Površina: 45.226 km2

Prebivalstvo: 1,4 milijona

Denarna enota: estonska krona

BDP: 8.208 evrov

Uradni jezik: estonski

Estonija je najsevernejša baltska država. Na severu in zahodu meji na Baltsko morje, na jugu na Latvijo, na vzhodu na Rusijo. Je pretežno ravninska dežela s številnimi jezeri in otoki. Zemlja je večinoma obdelana in pogozdena. Glavno mesto Talin je eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi. Prihodek od turizma znaša 15 odstotkov estonskega BDP, sicer pa so glavne gospodarske dejavnosti strojna, živilska, kovinska, kemična in lesna industrija. Od manj kot poldrugega milijona prebivalcev je 68 odstotkov Estoncev, četrtina je Rusov, nekaj odstotkov je še Ukrajincev, Belorusov in Fincev. Večji delež prebivalcev se opredeljuje za ateiste, okoli 13 odstotkov jih je evangeličanov in približno prav toliko pravoslavnih. Deželi so v zgodovini vladali številni drugi narodi ter zaznamovali njeno zgodovino. Na njen materialni in kulturni razvoj so vplivali Vikingi. V 11. in 12. stoletju so si Estonce zaman skušali pokoriti Danci in Švedi, v 13. stoletju so slednjič sklenili zvezo z Dansko. Takrat je severni del dežele prišel pod večstoletno dansko oblast, južni pa pod nemško. V 16. stoletju ji je zavladala Švedska, njena vladavina pa se je končala s tako imenovano severno vojno in v 18. stoletju je Estonija prišla pod rusko suverenost. Oktobrska revolucija je Estoniji priznala avtonomijo. Potem so jo zasedle nemške okupacijske oblasti. Po prvi svetovni vojni je razglašena za Estonsko sovjetsko republiko, leta 1920 ji Sovjeti priznajo neodvisnost. 1940 je vključena v takratno Sovjetsko zvezo in je njen del vse do leta 1991, ko postane samostojna.

Estonija je republika, ki jo trenutno vodi predsednik Toomas Hendrik Ilves, predsednik vlade je Andreus Ansip. Upravno je država razdeljena na 15 glavnih administrativnih podenot, imenovanih okrožja.

Znana Estonca sta pisatelj Jean Kross in avtor narodnega epa Kalevipoeg Reinhodl Kreutzwald.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / / 07:00

Oltar znova v prvotni podobi

Godešič – Po restavriranju fresk in križevega pota so v cerkvi sv. Miklavža na Godešiču restavrirali še glavni oltar, ki se časovno umešča v konec 17. stoletja. Dela, ki jih je n...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / / 14:52

Nostalgija iz Prešernovih časov

Kranjski Prešernov smenj je v enajstih letih postal ena najbolj zanimivih prireditev ob kulturnem prazniku, letos pa bo še bogatejši. V Žirovnici bodo dali poudarek 170-letnici nastanka Zdravljice.

Gorenjska / / 14:50

Deložacije so bolj redke

Občine se v primerih, ko najemniki neprofitnih občinskih stanovanj ne plačujejo najemnine, bolj poredko odločajo za deložacijo. Še najpogostejše so v tržiški občini.

Kronika / / 14:45

Uprava bi morala ukrepati

»Uprava LTH bi morala sprožiti insolventni postopek že daleč nazaj. V letu 2008 je v poslovanju že vladala anarhija, prihajalo je do večjih zamikov pri plačah, med dobavitelji pa so se delale razlike,...

Škofja Loka / / 14:43

Prihodnost povezati z dediščino

Več kot sto ljudi se je prejšnji teden v dvoranici starološkega gradu udeležilo ustanovnega zbora novega društva, Kulturno-zgodovinskega društva Lonka Stara Loka.

Razvedrilo / / 14:42

Rock Otočec je eden, in če ga ni, druge ljubezni ni

Franci je konec januarja praznoval petdeseti rojstni dan, pred tem pa je javnost izvedela, da letos Rock Otočca ne bo.