Estonija, univerzitetno mesto Tartu

Estonija

Estonija je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi. Dolgo je bila pod rusko oblastjo, samostojna je od leta 1991, članica Evropske unije (in NATA) pa od leta 2004.

Članstvo v Evropski uniji: 2004

Politična ureditev: republika

Glavno mesto: Talin

Površina: 45.226 km2

Prebivalstvo: 1,4 milijona

Denarna enota: estonska krona

BDP: 8.208 evrov

Uradni jezik: estonski

Estonija je najsevernejša baltska država. Na severu in zahodu meji na Baltsko morje, na jugu na Latvijo, na vzhodu na Rusijo. Je pretežno ravninska dežela s številnimi jezeri in otoki. Zemlja je večinoma obdelana in pogozdena. Glavno mesto Talin je eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi. Prihodek od turizma znaša 15 odstotkov estonskega BDP, sicer pa so glavne gospodarske dejavnosti strojna, živilska, kovinska, kemična in lesna industrija. Od manj kot poldrugega milijona prebivalcev je 68 odstotkov Estoncev, četrtina je Rusov, nekaj odstotkov je še Ukrajincev, Belorusov in Fincev. Večji delež prebivalcev se opredeljuje za ateiste, okoli 13 odstotkov jih je evangeličanov in približno prav toliko pravoslavnih. Deželi so v zgodovini vladali številni drugi narodi ter zaznamovali njeno zgodovino. Na njen materialni in kulturni razvoj so vplivali Vikingi. V 11. in 12. stoletju so si Estonce zaman skušali pokoriti Danci in Švedi, v 13. stoletju so slednjič sklenili zvezo z Dansko. Takrat je severni del dežele prišel pod večstoletno dansko oblast, južni pa pod nemško. V 16. stoletju ji je zavladala Švedska, njena vladavina pa se je končala s tako imenovano severno vojno in v 18. stoletju je Estonija prišla pod rusko suverenost. Oktobrska revolucija je Estoniji priznala avtonomijo. Potem so jo zasedle nemške okupacijske oblasti. Po prvi svetovni vojni je razglašena za Estonsko sovjetsko republiko, leta 1920 ji Sovjeti priznajo neodvisnost. 1940 je vključena v takratno Sovjetsko zvezo in je njen del vse do leta 1991, ko postane samostojna.

Estonija je republika, ki jo trenutno vodi predsednik Toomas Hendrik Ilves, predsednik vlade je Andreus Ansip. Upravno je država razdeljena na 15 glavnih administrativnih podenot, imenovanih okrožja.

Znana Estonca sta pisatelj Jean Kross in avtor narodnega epa Kalevipoeg Reinhodl Kreutzwald.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranjska Gora / sreda, 14. oktober 2020 / 17:48

Zbirajo spomine na šolske dni

Kranjska Gora – Letos mineva petdeset let od takrat, ko je Osnovna šola (OŠ) Josipa Vandota Kranjska Gora odprla vrata prvim učencem. Na šoli bi radi dobili čim več zgodb na teme: najljubši učitelj...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 27. oktober 2006 / 06:00

Boj za stolčke

Avstrijci so ta teden praznovali, nekateri gorenjski kandidati za župane pa so nas v nedeljo zvečer povabili v svojo družbo. Tako smo obiskali gorenjsko prestolnico in Tržič, ker je bil za novinarje z...

Prosti čas / petek, 27. oktober 2006 / 06:00

Brat vse vidi, brat vse ve: Povej, preden povedo drugi

Na eni od slovenskih televizijskih postaj kot odgovor na oddajo Piramida pripravljajo televizijski šov Pipavoda.

Prosti čas / petek, 27. oktober 2006 / 06:00

Nominator

Čeprav je minuli petek dež kvaril vreme, je bil Bled obsijan s prav posebno, praznično energijo. Zgodba, ki se je začenjala leta 1985, naslednjega pa s prvim programom, in je več kot pre...

Kultura / petek, 27. oktober 2006 / 06:00

Koncert pevskega zbora Lubnik

V petek je bil v Kristalni dvorani v Škofji Loki letni koncert Pevskega zbora Lubnik iz Škofje Loke, ki je v goste povabil Mešani pevski zbor Sv. Urh iz Smlednika. Zborovodja obeh z...

Kultura / petek, 27. oktober 2006 / 06:00

Prvič na gostovanju

Po dobrih štirih letih delovanja se je Pihalni orkester Šenčur ta mesec prvič odpravil na gostovanje.