Estonija, univerzitetno mesto Tartu

Estonija

Estonija je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi. Dolgo je bila pod rusko oblastjo, samostojna je od leta 1991, članica Evropske unije (in NATA) pa od leta 2004.

Članstvo v Evropski uniji: 2004

Politična ureditev: republika

Glavno mesto: Talin

Površina: 45.226 km2

Prebivalstvo: 1,4 milijona

Denarna enota: estonska krona

BDP: 8.208 evrov

Uradni jezik: estonski

Estonija je najsevernejša baltska država. Na severu in zahodu meji na Baltsko morje, na jugu na Latvijo, na vzhodu na Rusijo. Je pretežno ravninska dežela s številnimi jezeri in otoki. Zemlja je večinoma obdelana in pogozdena. Glavno mesto Talin je eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi. Prihodek od turizma znaša 15 odstotkov estonskega BDP, sicer pa so glavne gospodarske dejavnosti strojna, živilska, kovinska, kemična in lesna industrija. Od manj kot poldrugega milijona prebivalcev je 68 odstotkov Estoncev, četrtina je Rusov, nekaj odstotkov je še Ukrajincev, Belorusov in Fincev. Večji delež prebivalcev se opredeljuje za ateiste, okoli 13 odstotkov jih je evangeličanov in približno prav toliko pravoslavnih. Deželi so v zgodovini vladali številni drugi narodi ter zaznamovali njeno zgodovino. Na njen materialni in kulturni razvoj so vplivali Vikingi. V 11. in 12. stoletju so si Estonce zaman skušali pokoriti Danci in Švedi, v 13. stoletju so slednjič sklenili zvezo z Dansko. Takrat je severni del dežele prišel pod večstoletno dansko oblast, južni pa pod nemško. V 16. stoletju ji je zavladala Švedska, njena vladavina pa se je končala s tako imenovano severno vojno in v 18. stoletju je Estonija prišla pod rusko suverenost. Oktobrska revolucija je Estoniji priznala avtonomijo. Potem so jo zasedle nemške okupacijske oblasti. Po prvi svetovni vojni je razglašena za Estonsko sovjetsko republiko, leta 1920 ji Sovjeti priznajo neodvisnost. 1940 je vključena v takratno Sovjetsko zvezo in je njen del vse do leta 1991, ko postane samostojna.

Estonija je republika, ki jo trenutno vodi predsednik Toomas Hendrik Ilves, predsednik vlade je Andreus Ansip. Upravno je država razdeljena na 15 glavnih administrativnih podenot, imenovanih okrožja.

Znana Estonca sta pisatelj Jean Kross in avtor narodnega epa Kalevipoeg Reinhodl Kreutzwald.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / / 10:37

Mlaj v obliki kuža?

Za tovrsten mlaj bi slavljenec potreboval kar velikanski travnik pred hišo, ideja pa vseeno ostaja zanimiva. Vendar v dotičnem primeru ne gre za mlaj, temveč simpatičnega cvetličnega kuža velikana,...

Objavljeno na isti dan


Kultura / nedelja, 17. december 2023 / 19:22

Ilo dveh slikarjev in pesnika

V Galeriji Prešernovih nagrajencev je na ogled razstava likovnih del Prešernovega nagrajenca Hermana Gvardjančiča in nagrajenca Prešernovega sklada Nikolaja Beera. Razstavo spremlja pesniška zbirka Il...

Jesenice / nedelja, 17. december 2023 / 19:09

S peticijo proti enosmerni ulici

Uvedba enosmernega prometa na odseku Kejžarjeve ulice na Jesenicah je razburila nekatere krajane. Podpisovali so peticijo, v torek pa je na Občini Jesenice potekal tudi sestanek.

Radovljica / nedelja, 17. december 2023 / 19:08

Poklon tistim, ki delajo za dobro skupnosti

Ob prazniku, ki ga v Radovljici praznujejo na dan rojstva rojaka Antona Tomaža Linharta, so na osrednji slovesnosti podelili občinska priznanja. Plaketi A. T. Linharta sta prejela Borut Grce - Brut Ca...

Slovenija / nedelja, 17. december 2023 / 19:08

Predplačila tudi posameznikom

Finančna uprava Republike Slovenije je pred kratkim lastnikom stanovanj in hiš nakazala prve štiri milijone in pol evrov predplačil za obnovo stanovanj, poškodovanih v poplavah in plazovih četrtega av...

Jesenice / nedelja, 17. december 2023 / 19:04

Enosmerno

Na Jesenicah se je zgodila peticija. Nekaj sto podpisnikov ne želi uvedbe enosmernega prometa na delu Kejžarjeve ceste, od nekdanje gostilne Pr' Kobal do nekdanje pekarne Vidic. Gre zgolj...