Estonija, univerzitetno mesto Tartu

Estonija

Estonija je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi. Dolgo je bila pod rusko oblastjo, samostojna je od leta 1991, članica Evropske unije (in NATA) pa od leta 2004.

Članstvo v Evropski uniji: 2004

Politična ureditev: republika

Glavno mesto: Talin

Površina: 45.226 km2

Prebivalstvo: 1,4 milijona

Denarna enota: estonska krona

BDP: 8.208 evrov

Uradni jezik: estonski

Estonija je najsevernejša baltska država. Na severu in zahodu meji na Baltsko morje, na jugu na Latvijo, na vzhodu na Rusijo. Je pretežno ravninska dežela s številnimi jezeri in otoki. Zemlja je večinoma obdelana in pogozdena. Glavno mesto Talin je eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi. Prihodek od turizma znaša 15 odstotkov estonskega BDP, sicer pa so glavne gospodarske dejavnosti strojna, živilska, kovinska, kemična in lesna industrija. Od manj kot poldrugega milijona prebivalcev je 68 odstotkov Estoncev, četrtina je Rusov, nekaj odstotkov je še Ukrajincev, Belorusov in Fincev. Večji delež prebivalcev se opredeljuje za ateiste, okoli 13 odstotkov jih je evangeličanov in približno prav toliko pravoslavnih. Deželi so v zgodovini vladali številni drugi narodi ter zaznamovali njeno zgodovino. Na njen materialni in kulturni razvoj so vplivali Vikingi. V 11. in 12. stoletju so si Estonce zaman skušali pokoriti Danci in Švedi, v 13. stoletju so slednjič sklenili zvezo z Dansko. Takrat je severni del dežele prišel pod večstoletno dansko oblast, južni pa pod nemško. V 16. stoletju ji je zavladala Švedska, njena vladavina pa se je končala s tako imenovano severno vojno in v 18. stoletju je Estonija prišla pod rusko suverenost. Oktobrska revolucija je Estoniji priznala avtonomijo. Potem so jo zasedle nemške okupacijske oblasti. Po prvi svetovni vojni je razglašena za Estonsko sovjetsko republiko, leta 1920 ji Sovjeti priznajo neodvisnost. 1940 je vključena v takratno Sovjetsko zvezo in je njen del vse do leta 1991, ko postane samostojna.

Estonija je republika, ki jo trenutno vodi predsednik Toomas Hendrik Ilves, predsednik vlade je Andreus Ansip. Upravno je država razdeljena na 15 glavnih administrativnih podenot, imenovanih okrožja.

Znana Estonca sta pisatelj Jean Kross in avtor narodnega epa Kalevipoeg Reinhodl Kreutzwald.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / / 07:00

Namesto gosi baklava

Bivši dijaki škofjeloške gimnazije so minulo nedeljo v Ostrigi pripravili pravi turški večer.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / torek, 6. junij 2023 / 19:13

Nandetovih osemdeset

Novembra lani sta Ferdinand oziroma Nande, kot ga kličejo domači, in Elizabeta Stenovec z Jame praznovala šestdeseto obletnico poroke, 24. maja letos pa je Nande praznoval še osemdeseti rojstni dan...

Kronika / torek, 6. junij 2023 / 19:08

Akciji Hitrost in za motoriste

Policisti bodo ta teden nadzirali spoštovanje hitrosti v cestnem prometu in še posebej voznike enoslednih motornih vozil.

Gospodarstvo / torek, 6. junij 2023 / 19:08

Haskap – jagode, ki so podobne borovnicam

Aljaž Dolhar iz Predoselj prideluje haskap jagode, ki so po obliki, barvi in okusu bolj podobne borovnicam. Strokovnjaki jim pripisujejo številne zdravilne učinke.

Izleti GG / torek, 6. junij 2023 / 15:52

Kolesarsko potepanje po Francij, 4. del

Zadnje tri dni naše »ar-kolo-navtske« avanture po Franciji smo kolesarili ob prekopu Canal du Midi od Toulousa do Sredozemskega morja. Toulouse je glavno mesto francoske regije Oksitanija,...

Gorenjska / torek, 6. junij 2023 / 15:49

Tradicionalni Ažmanovi dnevi

V kongresnem centru hotela Špik v Gozdu - Martuljku so potekali že 24. Ažmanovi dnevi, simpozij urgentne, gorske in družinske medicine, ki sta ga organizirala Osnovno zdravstvo Gorenjske – OE Zdravstv...