Estonija, univerzitetno mesto Tartu

Estonija

Estonija je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi. Dolgo je bila pod rusko oblastjo, samostojna je od leta 1991, članica Evropske unije (in NATA) pa od leta 2004.

Članstvo v Evropski uniji: 2004

Politična ureditev: republika

Glavno mesto: Talin

Površina: 45.226 km2

Prebivalstvo: 1,4 milijona

Denarna enota: estonska krona

BDP: 8.208 evrov

Uradni jezik: estonski

Estonija je najsevernejša baltska država. Na severu in zahodu meji na Baltsko morje, na jugu na Latvijo, na vzhodu na Rusijo. Je pretežno ravninska dežela s številnimi jezeri in otoki. Zemlja je večinoma obdelana in pogozdena. Glavno mesto Talin je eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi. Prihodek od turizma znaša 15 odstotkov estonskega BDP, sicer pa so glavne gospodarske dejavnosti strojna, živilska, kovinska, kemična in lesna industrija. Od manj kot poldrugega milijona prebivalcev je 68 odstotkov Estoncev, četrtina je Rusov, nekaj odstotkov je še Ukrajincev, Belorusov in Fincev. Večji delež prebivalcev se opredeljuje za ateiste, okoli 13 odstotkov jih je evangeličanov in približno prav toliko pravoslavnih. Deželi so v zgodovini vladali številni drugi narodi ter zaznamovali njeno zgodovino. Na njen materialni in kulturni razvoj so vplivali Vikingi. V 11. in 12. stoletju so si Estonce zaman skušali pokoriti Danci in Švedi, v 13. stoletju so slednjič sklenili zvezo z Dansko. Takrat je severni del dežele prišel pod večstoletno dansko oblast, južni pa pod nemško. V 16. stoletju ji je zavladala Švedska, njena vladavina pa se je končala s tako imenovano severno vojno in v 18. stoletju je Estonija prišla pod rusko suverenost. Oktobrska revolucija je Estoniji priznala avtonomijo. Potem so jo zasedle nemške okupacijske oblasti. Po prvi svetovni vojni je razglašena za Estonsko sovjetsko republiko, leta 1920 ji Sovjeti priznajo neodvisnost. 1940 je vključena v takratno Sovjetsko zvezo in je njen del vse do leta 1991, ko postane samostojna.

Estonija je republika, ki jo trenutno vodi predsednik Toomas Hendrik Ilves, predsednik vlade je Andreus Ansip. Upravno je država razdeljena na 15 glavnih administrativnih podenot, imenovanih okrožja.

Znana Estonca sta pisatelj Jean Kross in avtor narodnega epa Kalevipoeg Reinhodl Kreutzwald.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranjska Gora / torek, 2. junij 2009 / 07:00

Prenovljeni hotel Špik odpira vrata

V petek bodo v Gozd Martuljku odprli prenovljeni hotel Špik.

Objavljeno na isti dan


Slovenija / nedelja, 22. januar 2023 / 18:35

Brumnika je nasledil Rovšek

V četrtek, 12. januarja, je bil v Celovcu občni zbor Slovenske prosvetne zveze, ene od dveh osrednjih kulturnih organizacij Slovencev na Koroškem. Sestrska organizacija je Krščanska kulturna zveza....

GG Plus / nedelja, 22. januar 2023 / 18:33

Poškodbe glave (2)

Pretekli petek smo v podlistku predstavili Društvo Vita za pomoč po nezgodni poškodbi glave. Vanj se je pred kratkim včlanila Jožica Markelj iz Bistrice pri Tržiču. Trenutek je življenje družine Ma...

GG Plus / nedelja, 22. januar 2023 / 15:32

W

»Knjige so bile povsod okrog naju, na vseh stenah stanovanja, pa tudi na mizi in po tleh. Walter jih je za potrebe antikvariata jasno klasificiral. Zgodovina delavskega gibanja. Marx, Enge...

Gospodarstvo / nedelja, 22. januar 2023 / 15:31

Poziv upravi in vladi

Sindikat poštnih delavcev je prejšnji teden vlado in upravo Pošte Slovenije pozval, naj poskrbita, da bo izvajanje njihove temeljne dejavnosti država ustrezno ovrednotila in financirala.

GG Plus / nedelja, 22. januar 2023 / 15:29

Koželjev Janez, 1864–1925

Po nekaj zelo uspešnih gospodarjih se rod Aleša (1821–1902) nikakor ni uspel postaviti na trdna tla. Aleš se dolgo ni uspel poročiti, dokler mu domači župnik pri 39 letih ni »zrihtal« dekl...