Estonija, univerzitetno mesto Tartu

Estonija

Estonija je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi. Dolgo je bila pod rusko oblastjo, samostojna je od leta 1991, članica Evropske unije (in NATA) pa od leta 2004.

Članstvo v Evropski uniji: 2004

Politična ureditev: republika

Glavno mesto: Talin

Površina: 45.226 km2

Prebivalstvo: 1,4 milijona

Denarna enota: estonska krona

BDP: 8.208 evrov

Uradni jezik: estonski

Estonija je najsevernejša baltska država. Na severu in zahodu meji na Baltsko morje, na jugu na Latvijo, na vzhodu na Rusijo. Je pretežno ravninska dežela s številnimi jezeri in otoki. Zemlja je večinoma obdelana in pogozdena. Glavno mesto Talin je eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi. Prihodek od turizma znaša 15 odstotkov estonskega BDP, sicer pa so glavne gospodarske dejavnosti strojna, živilska, kovinska, kemična in lesna industrija. Od manj kot poldrugega milijona prebivalcev je 68 odstotkov Estoncev, četrtina je Rusov, nekaj odstotkov je še Ukrajincev, Belorusov in Fincev. Večji delež prebivalcev se opredeljuje za ateiste, okoli 13 odstotkov jih je evangeličanov in približno prav toliko pravoslavnih. Deželi so v zgodovini vladali številni drugi narodi ter zaznamovali njeno zgodovino. Na njen materialni in kulturni razvoj so vplivali Vikingi. V 11. in 12. stoletju so si Estonce zaman skušali pokoriti Danci in Švedi, v 13. stoletju so slednjič sklenili zvezo z Dansko. Takrat je severni del dežele prišel pod večstoletno dansko oblast, južni pa pod nemško. V 16. stoletju ji je zavladala Švedska, njena vladavina pa se je končala s tako imenovano severno vojno in v 18. stoletju je Estonija prišla pod rusko suverenost. Oktobrska revolucija je Estoniji priznala avtonomijo. Potem so jo zasedle nemške okupacijske oblasti. Po prvi svetovni vojni je razglašena za Estonsko sovjetsko republiko, leta 1920 ji Sovjeti priznajo neodvisnost. 1940 je vključena v takratno Sovjetsko zvezo in je njen del vse do leta 1991, ko postane samostojna.

Estonija je republika, ki jo trenutno vodi predsednik Toomas Hendrik Ilves, predsednik vlade je Andreus Ansip. Upravno je država razdeljena na 15 glavnih administrativnih podenot, imenovanih okrožja.

Znana Estonca sta pisatelj Jean Kross in avtor narodnega epa Kalevipoeg Reinhodl Kreutzwald.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sobota, 15. september 2007 / 07:00

Miško zdaj žrtev goljufije?

Jeseniški upokojenec Miško Čuk trdi, da je naročnino za mobilni telefon v njegovem imenu sklenil nekdo drug, za dolgove pa zdaj Mobitel terja njega.

Objavljeno na isti dan


Nasveti / / 22:00

Kolački s karamelo in čokolado

Piškoti s karamelo, obliti s čokolado ... Sliši se zelo dobro in verjetno veste, o kateri čokoladici govorim. Prav tako, še celo boljšo, lahko pripravimo sami doma.

Razvedrilo / / 21:58

Podprli »Neodvisne«

Na prednovoletnem dobrodelnem srečanju poslovnih partnerjev skupine Elektro Gorenjska so zbirali sredstva za program Neodvisen.si in prisluhnili klavirski predstavi Fantom iz opere.

Razvedrilo / / 21:54

Podoknica ob četrt stoletja

V dvorani Osnovne šole Naklo je potekal tradicionalni koncertni večer Podoknica generacij, ki je bil ob jubileju Mešanega pevskega zbora Dobrava tokrat še posebej praznično obarvan.

Razvedrilo / / 21:52

Razstava portalov

V avli Gorenjskega glasa je na ogled razstava podob vratnih portalov, ki sta jo pripravila Likovno društvo Naklo in KUD Trata iz Gorenje vasi.

Kronika / / 21:51

Jakupiju dosodili še štiri mesece zapora

Ljubljana – Jeseničana Mirzana Jakupija, ki je bil na kranjskem okrožnem sodišču konec septembra v odmevnem primeru smrti dveletne jeseniške deklice Arine nepravnomočno obsojen na 21 let zapora (so...