Dr. Svetlana Masgutova je na delavnici v praksi pokazala, kako se preveri refleks podpore rok, ki je pomemben, in nato predstavila tudi vaje, s katerimi ga izboljšamo. / Foto: Maja Bertoncelj

Integracija refleksov pri stresu

"Refleksi lahko dajo našemu telesu moč in nam hkrati pomagajo, da okrevamo po travmi na telesni, čustveni ali psihični ravni."

Pretekli petek je bila na Osnovni šoli Žirovnica brezplačna delavnica, na kateri je dr. Svetlana Masgutova kot avtorica predstavila protokol MNRI vaj integracije refleksov pri odpravljanju stresa in posttravmatski stresni motnji po poplavah. Zanimanje je bilo veliko, saj se je delavnice udeležilo več kot osemdeset ljudi, večinoma strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.

Ljudje, ki so jih prizadele poplave, se srečujejo z različnimi stresnimi situacijami. Dr. Masgutova je poudarila, da je pri okrevanju po kakršnem koli stresnem dogodku pomembno čim hitrejše ukrepanje, najbolj optimalno v prvih treh mesecih po dogodku. Rusko strokovnjakinjo, psihologinjo in nevrofiziologinjo, ki ima svoj inštitut na Poljskem in v Združenih državah Amerike, sta gostila Društvo Bravo in Gorenjka Meta Bizjak Eržen, terapevtka MNRI, ki je metodo integracije refleksov po Masgutovi prinesla v Slovenijo. Prikazane so bile vaje, s katerimi bodo udeleženci lahko podprli sebe ali prizadete v poplavah. »Protokol MNRI je bil uporabljen v številnih stresnih situacijah po svetu. Veliko pozitivnih izkušenj ima naša ekipa tudi po travmah zaradi poplav, ki se zaznajo tudi pri tistih, ki so samo priča ali pomagajo posameznikom, ki so bili dejansko udeleženi v poplavah,« je dejala dr. Svetlana Masgutova. V Sloveniji je predavala četrtič.

Poudarila je, da možgani na različne načine zasidrajo posamezno travmatsko izkušnjo. Specifična je tudi v primeru poplav. »V poplavah trpijo posamezniki in prav tako njihovi refleksi. To je na primer opazno pri refleksu podpore rok. Prizadeti po poplavah namesto da bi roke iztegnili naprej, kot je pravilno, z njimi naredijo gib, ki je podoben plavanju. Želimo, da osnoven vzorec deluje pravilno, natančno. So vaje, ki ta refleks izboljšajo. Veliko je refleksov, katerih pravila funkcioniranja so v teh okoliščinah spremenjena. Refleks sam po sebi je zelo rigiden sistem senzornega dražljaja in motoričnega odziva. Če ne deluje pravilno, gre za kompenzacijo, ki se odraža na različnih področjih (gibalnem, čustvenem, socialnem, pri koncentraciji ...). Pomembno je ovrednotiti posamezen refleks, da vidimo, ali deluje ustrezno ali ne. Naš program v splošnem promovira zdravje refleksov in njihov razvoj. Metoda je holistična, interdisciplinarna, neinvazivna, neverbalna. Imamo tri glavne cilje. Prvi je krepitev živčnega sistema, drugi izboljšanje razvoja tega sistema in imunska odpornost ter odpornost na stres. Želimo, da se naš sistem ustrezno/pravilno vzpostavi in se ne vda v preizkušnjah, kot so nesreče, bolezni, travme. Delamo na nivoju preventive in v primerih akutne travme. Naš tretji cilj pa je podpora tako imenovani nevroplastičnosti. Metoda je dobro raziskana. Naši strokovnjaki v naših centrih po svetu so obravnavali že tristo tisoč otrok in osemdeset tisoč odraslih z različnimi diagnozami. Vse vaje so bile preverjene s posebno aparaturo, ki im 84 elektrod po celem telesu, ki spremljajo posamezen refleks,« je pojasnila dr. Svetlana Masgutova.

Predstavila je, da v njihovem programu namenjajo veliko pozornost tridesetim refleksom, tridesetim enotam živčnega sistema, ki ima senzorni del, del obdelave in gibalni odziv. Metoda pa je sicer veliko obširnejša. »Refleksi so nam dani zato, da se lahko spoprimemo s stresno situacijo. Njihova druga funkcija pa je nevrološki razvoj. Refleksi lahko dajo našemu telesu moč in nam hkrati pomagajo, da okrevamo po travmi na telesni, čustveni ali psihični ravni,« je še dodala. Kot pravi, je metoda zelo učinkovita pri otrocih in odraslih z različnimi posebnimi potrebami. V te namene se izvaja največkrat.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / sobota, 18. avgust 2012 / 07:00

Obnove treh občinskih cest

V občini Šenčur bodo ta teden začeli izvajati tretjo letošnjo rekonstrukcijo občinskih cest, ki bodo skupaj stale približno milijon evrov.

Objavljeno na isti dan


Kranj / petek, 5. avgust 2022 / 06:00

V prenovljenem parku novi kip

V prenovljenem Parku La Ciotat v Kranju so v torek odkrili peti kip Prešernovega sodobnika, tokrat francoskega pesnika, politika in diplomata Alphonsa de Lamartina.

Kranj / petek, 5. avgust 2022 / 18:19

Prekinitev oskrbe z vodo zaradi manjše okvare

Pred kratkim nas je bralka Zorislava Sajovic obvestila, da je bila v kraju Goriče oskrba z vodo nenadoma prekinjena. Menila je, da je bilo za to krivo prepogosto zalivanje vrtičkov. Njene domneve je z...

Zanimivosti / petek, 5. avgust 2022 / 18:13

Hiša, odeta v rdeče cvetje

Slišali smo, da v Kokri, najdaljši vasi v Sloveniji, stoji hiša, ki se šibi pod cvetovi pelargonij. Namignili so nam, naj pohitimo, če jih želimo videti, saj lahko cvetovom lepoto vzamejo prve vročins...

Radovljica / petek, 5. avgust 2022 / 18:11

Spominsko srečanje na Vodiški planini

Radovljica – Ob 81. obletnici ustanovitve Cankarjevega bataljona leta 1941 na Jelovici bo v soboto, 6. avgusta, ob 11. uri spominsko srečanje pri Partizanskem domu na Vodiški planini. Tradicionalno...

Šport / petek, 5. avgust 2022 / 18:10

Skakalke in skakalci v Francijo

V francoski Courchevel je odpotovalo pet slovenskih skakalcev in štiri skakalke na čelu z zmagovalkama prvih dveh tekem Uršo Bogataj in Niko Križnar.