Gibanje rešuje življenje

Besedilo: Mojca Šimenc
petek, 21. december 2007 / 06:00

Zadnje stoletje razvitemu svetu ni prineslo samo neverjetnega podaljšanja življenjske dobe za četrt stoletja, pač pa tudi številne neposredne dokaze, kako je naše zdravje odvisno od tega, ali smo se pripravljeni, ali se znamo in ali smo se sposobni intenzivno gibati.

Fizična aktivnost ima za razliko od mnogih drugih področij človekovega udejstvovanja čudovito lastnost: zanjo poleg lastne volje in vztrajnosti ne potrebujemo praktično ničesar. Seveda nam je lažje, če nas zanjo vzgojijo že v otroštvu, toda tudi, če svoje telo poženemo v tek v srednjih letih ali celo v starosti, ni nič narobe. Nasprotno, redna telesna vadba je garant, da jo bomo tudi iz resnih bolezni relativno dobro odnesli. Hitra hoja, navkreber ali po ravnem, tek in kolesarstvo so veščine, ki jih obvladamo vsi in s katerimi se lahko ukvarjamo tudi še v pozni starosti.

Študija: Fizična aktivnost prepolovi smrtnost pri raku na dojkah

Rak na dojkah je najbolj pogosta oblika raka pri ženskah. Samo v ZDA je letos na novo zbolelo več kot 180 tisoč bolnic, okrog 44 tisoč pa jih je umrlo. Pri nas v zadnjih letih odkrivajo okrog 110 novih primerov na leto. Rak na dojkah je najpogostejši vzrok smrti pri ženskah v starosti od 35 do 59 let in drugi najpogostejši vzrok smrti pri starejših od 59 let. Zato so izsledki študije, ki so jo pod vodstvom prof. dr. Johna Piercea opravili na univerzi Kalifornija in v kateri so dokazali, da pol ure hitre hoje in pet enot sadja in zelenjave na dan smrtnost med bolnicami zmanjša za dvakrat, ob pogoju, da oboje prakticirajo vsak dan, izjemno pomembni. Tudi številne druge študije so dokazale pomen gibanja pri raku. »Če bolnik z rakom nima resnih zdravstvenih težav, je telesna dejavnost najbolj učinkovito sredstvo za zmanjševanje utrujenosti, ki spremlja okoli 70 odstotkov vseh bolnikov med zdravljenjem z radioterapijo in kemoterapijo,« v publikaciji Le ovinek na poti življenja piše mag. dr. Nada Rotovnik Kozjek.

Z vadbo nad osteoporozo in bolezni srca in ožilja

Telesna dejavnost pozitivno vpliva na številne presnovne procese v organizmu. Z njo krepimo delovanje srca, žilja, mišic in skeleta, kar vodi v večjo vzdržljivost telesa in krepi imunski sistem. Optimalno je, da vzdržljivostno vadbo: hojo, tek, kolesarjenje, kombiniramo z vadbo za moč, kamor sodijo telovadne vaje za različne mišične skupine, ki jih lahko izvajamo same ali s pripomočki: utežmi, trakovi … Telesna vadba je tudi zelo učinkovito orožje proti osteoporozi, zaradi katere netravmatske zlome v starosti utrpi skoraj vsaka druga ženska in vsak peti moški. V kar 30 do 40 odstotkih je »stanje« naših kosti odvisno od tega, ali smo zanje z dovolj vitamina D, kalcija in gibanja poskrbeli sami. Tudi, če se to zgodi šele po petdesetem letu starosti, prispeva k zmanjševanju kostne mase. Tek, telovadba, plavanje, tenis, skratka vse, kar nas temeljito prepoti, pri zdravju ohranja naše srce. Gibanje znižuje krvni tlak, vpliva na raven »pozitivnega« holesterola v krvi, upočasnjuje oblaganje žil (aterosklerozo) in pozitivno vpliva na raven sladkorja v krvi. Tudi za srce velja, da je minimalna predpisana »količina« vadbe za odrasle pol ure na dan, za mladostnike pa ena ura na dan.

Gibanje in telesna teža

Najpogostejši razlog, zaradi katerega se mnogi odločijo za telesno vadbo, pa ni želja »uiti« infarktu, povišanemu krvnemu tlaku, osteoporozi in raku, pač pa prekomerna telesna teža. Medijski vpliv in propagiranje kulta telesa sta kritičnost, s katero opazujemo svoja telesa, pač močno, včasih celo preko vseh meja, dvignila, kar je h »klestenju« kilogramov napeljalo na tisoče ljudi. Že 7 do 10 ur hoje navkreber, 9 do 13 ur plavanja in 11 do 23 ur kolesarjenja »odnese« 1 kilogram telesne teže.

Okvirna poraba kalorij pri posameznih aktivnostih, če jih izvajamo eno uro: