Gorenjski glas v novih prostorih

Gorenjski glas je oktobra 2007 praznoval 60-letnico rednega izhajanja, kar smo obeležili s preselitvijo v nove, temeljito prenovljene in sodobno urejene prostore na Bleiweisovi cesti 4 v Kranju.

Novi prostori so na odlični lokaciji, saj je Bleiweisova cesta glavna kranjska avenija, ki se od središča mesta vleče daleč na Zlato polje. Gorenjski glas najdete na njenem začetku, nasproti avtobusne postaje, tik ob nebotičniku in lekarni. V poslopju z znamenito kupolo je bila včasih Gorenjska banka, zato se verjetno spomnite atrija, v katerem poslej najdete Gorenjski glas.

Posebnost poslopja sta dva vhoda, zelo pripraven je s severne (trgovske) strani, glavni vhod je na južni strani, kjer se razprostira park. Poslopje je zanimivo tudi zaradi nastanka, saj s sosednjo lekarno in nebotičnikom sestavlja celoto. Trojček je zasnoval pokojni arhitekt Marjan Šorli, zgrajen je bil v začetku šestdesetih letih prejšnjega stoletja, predstavljal je zametek širitve Kranja zunaj starega mestnega jedra. Arhitekt je zasnoval tri različne oblike: nebotičnik je stolp, lekarna kvader (kasneje je bila nadzidana za eno nadstropje) in banka kocka s kupolasto streho.

Domiselna zasnova poslopja je omogočila ureditev sodobne časopisne hiše, ki "vidi" na vse strani. Iz atrija se namreč odpirajo zanimivi kranjski razgledi. V atriju, ki postaja vse bolj privlačno družabno središče, obiskovalci lahko opazujejo utrip uredništva. Gorenjski glas se tako tudi s prostori odpira javnosti, po drugi strani imamo v novih prostorih možnosti multimedijskega razvoja.

Nove prostore smo slovesno odprli 1. oktobra 2007, ob 60-letnici rednega izhajanja Gorenjskega glasa. Prva številka je izšla 10. oktobra 1947 z imenom Naše delo, ki se je 1. oktobra 1948 preimenovalo v Gorenjski glas.

Mnogi mu pravijo kar Gorenc, kar se je nemara ohranilo iz davnega leta 1900, ko je v Kranju izšel prvi časopis z imenom Gorenjec.

Ob 60-letnici smo za naše bralce pripravili tudi zabavo, ki smo jo 22. septembra v Preddvoru združili s prvim tekom Gorenjskega glasa. Glasovi tekači, ki jih vodi Janez Ferlic, so se odrezali tudi 1. oktobra, saj so na odprtje novih prostorih pritekli iz Bohinja do Kranja, premagali so 60 kilometrov za 60 let Gorenjskega glasa.

             

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / petek, 22. februar 2019 / 11:59

Pisal Pri vinski trti

Lani je minilo sto štirideset let od rojstva Otona Župančiča (1878–1949), letos bo sedemdeset let od njegove smrti. Malokdo ve, da je eden štirih pesnikov slovenske moderne ustvarjal tudi v Kamniku.

Objavljeno na isti dan


Šport / / 15:08

Nova sezona za športne plezalce

Prva letošnja tekma za svetovni pokal v športnem plezanju bo čez nekaj dni na Kitajskem, konec avgusta bo evropsko prvenstvo v Švici, vrhunec sezone pa bodo poletne olimpijske igre, kamor je trenutno...

Kultura / / 15:07

Uspešna zborovska pomlad

Pred tednom dni sta na zborovskem tekmovanju v Bratislavi nastopila dva zbora pod vodstvom dirigenta Žige Kerta. Mešani mladinski zbor Gimnazije Škofja Loka je postal zmagovalec celotnega tekmovanja,...

Škofja Loka / / 15:04

Ograjo bodo naposled popravili

Zminec – Na koncu vasi Zminec iz smeri Škofje Loke proti Gorenji vasi se je septembra lani zgodila prometna nesreča, v kateri je bil poškodovan del obcestne jeklene varnostne ograje. Ker gre za gla...

Zanimivosti / / 14:53

Mož, ki je izumil amoksiklav in omeprazol

Bojan Kofler je človek, ki je vodilnim v svetovnih farmacevtskih družbah naredil nemalo sivih las. Originalna rešitev za antibiotik amoksiklav ga je sicer prešinila takrat, ko ni bil v službi v Leku,...

Rekreacija / / 14:49

Vzletišče za padalce

Skozno (671 m n. m.) in Kopitnik (929 m n. m.) – Obisk naravnega okna, jame in mostu. Kaverna iz časa prve svetovne vojne. Južni obronki Trnovskega gozda.