Gorenjski glas v novih prostorih

Gorenjski glas je oktobra 2007 praznoval 60-letnico rednega izhajanja, kar smo obeležili s preselitvijo v nove, temeljito prenovljene in sodobno urejene prostore na Bleiweisovi cesti 4 v Kranju.

Novi prostori so na odlični lokaciji, saj je Bleiweisova cesta glavna kranjska avenija, ki se od središča mesta vleče daleč na Zlato polje. Gorenjski glas najdete na njenem začetku, nasproti avtobusne postaje, tik ob nebotičniku in lekarni. V poslopju z znamenito kupolo je bila včasih Gorenjska banka, zato se verjetno spomnite atrija, v katerem poslej najdete Gorenjski glas.

Posebnost poslopja sta dva vhoda, zelo pripraven je s severne (trgovske) strani, glavni vhod je na južni strani, kjer se razprostira park. Poslopje je zanimivo tudi zaradi nastanka, saj s sosednjo lekarno in nebotičnikom sestavlja celoto. Trojček je zasnoval pokojni arhitekt Marjan Šorli, zgrajen je bil v začetku šestdesetih letih prejšnjega stoletja, predstavljal je zametek širitve Kranja zunaj starega mestnega jedra. Arhitekt je zasnoval tri različne oblike: nebotičnik je stolp, lekarna kvader (kasneje je bila nadzidana za eno nadstropje) in banka kocka s kupolasto streho.

Domiselna zasnova poslopja je omogočila ureditev sodobne časopisne hiše, ki "vidi" na vse strani. Iz atrija se namreč odpirajo zanimivi kranjski razgledi. V atriju, ki postaja vse bolj privlačno družabno središče, obiskovalci lahko opazujejo utrip uredništva. Gorenjski glas se tako tudi s prostori odpira javnosti, po drugi strani imamo v novih prostorih možnosti multimedijskega razvoja.

Nove prostore smo slovesno odprli 1. oktobra 2007, ob 60-letnici rednega izhajanja Gorenjskega glasa. Prva številka je izšla 10. oktobra 1947 z imenom Naše delo, ki se je 1. oktobra 1948 preimenovalo v Gorenjski glas.

Mnogi mu pravijo kar Gorenc, kar se je nemara ohranilo iz davnega leta 1900, ko je v Kranju izšel prvi časopis z imenom Gorenjec.

Ob 60-letnici smo za naše bralce pripravili tudi zabavo, ki smo jo 22. septembra v Preddvoru združili s prvim tekom Gorenjskega glasa. Glasovi tekači, ki jih vodi Janez Ferlic, so se odrezali tudi 1. oktobra, saj so na odprtje novih prostorih pritekli iz Bohinja do Kranja, premagali so 60 kilometrov za 60 let Gorenjskega glasa.

             

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / petek, 23. februar 2007 / 06:00

Nominiranci za občinska priznanja

Nominiranec za naziv "častni občan občine Jesenice" je Boris Janez Bregant, bivši župan občine Jesenice. Za plaketo občine Jesenice pa so nominirani Miha Mazzini, Tone Konobelj in mag. Željko Jakelič,...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 11. april 2022 / 21:11

Lokostrelci spet v slikoviti Dragi

Petdeset lokostrelcev je v zahtevnih zimskih razmerah sodelovalo na prvem ekstremnem 3D lokostrelskem turnirju pri nas. Proga, na kateri je bilo postavljenih štirideset tarč, replik živali, je bila do...

Preddvor / ponedeljek, 11. april 2022 / 21:08

Rad bi vpeljal robotiko in programiranje

Teče že štiriintrideseto leto, odkar je Jože Povšin zaposlen v šolstvu. Z marcem je nastopil delo ravnatelja v Osnovni šoli Matije Valjavca Preddvor.

Kranj / ponedeljek, 11. april 2022 / 21:06

Odprli prvi Varuhov kotiček

Varuh človekovih pravic Peter Svetina in kranjski župan Matjaž Rakovec sta v sredo v preddverju občinske stavbe odprla prvi Varuhov kotiček v Sloveniji, s katerim želijo institucijo Varuha približati...

Kranj / ponedeljek, 11. april 2022 / 21:04

Prenesli več kot tisoč žab

Pod Joštom so prostovoljci tudi letos pomagali dvoživkam pri varnem prečkanju ceste na njihovi poti do mrestišč. Poleg prometa je velik dejavnik ogrožanja dvoživk tudi uničevanje njihovih habitatov.

Šport / ponedeljek, 11. april 2022 / 21:02

Pokljuka odprla vrata ukrajinskim biatloncem

Na Pokljuki so še dobri snežni pogoji za trening, kar izkorišča tudi skoraj štirideset ukrajinskih biatloncev, ki so ubežali vojni vihri, ki divja v njihovi državi.