Gorenjski glas v novih prostorih

Gorenjski glas je oktobra 2007 praznoval 60-letnico rednega izhajanja, kar smo obeležili s preselitvijo v nove, temeljito prenovljene in sodobno urejene prostore na Bleiweisovi cesti 4 v Kranju.

Novi prostori so na odlični lokaciji, saj je Bleiweisova cesta glavna kranjska avenija, ki se od središča mesta vleče daleč na Zlato polje. Gorenjski glas najdete na njenem začetku, nasproti avtobusne postaje, tik ob nebotičniku in lekarni. V poslopju z znamenito kupolo je bila včasih Gorenjska banka, zato se verjetno spomnite atrija, v katerem poslej najdete Gorenjski glas.

Posebnost poslopja sta dva vhoda, zelo pripraven je s severne (trgovske) strani, glavni vhod je na južni strani, kjer se razprostira park. Poslopje je zanimivo tudi zaradi nastanka, saj s sosednjo lekarno in nebotičnikom sestavlja celoto. Trojček je zasnoval pokojni arhitekt Marjan Šorli, zgrajen je bil v začetku šestdesetih letih prejšnjega stoletja, predstavljal je zametek širitve Kranja zunaj starega mestnega jedra. Arhitekt je zasnoval tri različne oblike: nebotičnik je stolp, lekarna kvader (kasneje je bila nadzidana za eno nadstropje) in banka kocka s kupolasto streho.

Domiselna zasnova poslopja je omogočila ureditev sodobne časopisne hiše, ki "vidi" na vse strani. Iz atrija se namreč odpirajo zanimivi kranjski razgledi. V atriju, ki postaja vse bolj privlačno družabno središče, obiskovalci lahko opazujejo utrip uredništva. Gorenjski glas se tako tudi s prostori odpira javnosti, po drugi strani imamo v novih prostorih možnosti multimedijskega razvoja.

Nove prostore smo slovesno odprli 1. oktobra 2007, ob 60-letnici rednega izhajanja Gorenjskega glasa. Prva številka je izšla 10. oktobra 1947 z imenom Naše delo, ki se je 1. oktobra 1948 preimenovalo v Gorenjski glas.

Mnogi mu pravijo kar Gorenc, kar se je nemara ohranilo iz davnega leta 1900, ko je v Kranju izšel prvi časopis z imenom Gorenjec.

Ob 60-letnici smo za naše bralce pripravili tudi zabavo, ki smo jo 22. septembra v Preddvoru združili s prvim tekom Gorenjskega glasa. Glasovi tekači, ki jih vodi Janez Ferlic, so se odrezali tudi 1. oktobra, saj so na odprtje novih prostorih pritekli iz Bohinja do Kranja, premagali so 60 kilometrov za 60 let Gorenjskega glasa.

             

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / petek, 2. november 2012 / 07:00

Anketa: Z menjavo gum so pohiteli

Sneg, ki je minuli konec tedna zapadel tudi na Gorenjskem, je voznike opomnil, da je treba poskrbeti za menjavo letnih gum z zimskimi. Zato smo tokrat spraševali, kako Gorenjci skrbimo za obutev svoji...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 20. maj 2018 / 12:01

Anton Janša, čebelar Marije Terezije

Slovenci smo 20. decembra 2017 izvedeli, po čem smo najbolj zasloveli v svetu. Je že res, da imamo v svoji preteklosti svetovno znane znanstvenike, umetnike, slikarje, glasbenike, diplomate, genera...

Zanimivosti / nedelja, 20. maj 2018 / 11:58

Zaposleni na kolesih

V službenem okolju nas večina nima težav s premagovanjem velikih razdalj, sploh ne peš, v Heliosu na Količevem pa približno 550 zaposlenih dela v petih proizvodnih obratih na skoraj štirinajstih he...

GG Plus / nedelja, 20. maj 2018 / 11:54

Kdo vlada svetu?

»Naslednje očitno vprašanje: Zakaj natanko je Iran nevaren? Zakaj, denimo, Izrael in Saudova Arabija trepetata pred njim? Razlog za to je komajda lahko vojaški. Ameriške obveščevalne službe so že p...

Kronika / nedelja, 20. maj 2018 / 11:51

Ukradli petnajst koles

Kamnik – V torek dopoldne so ljubljanski kriminalisti prejeli prijavo o vlomu v specializirano trgovino v Kamniku. Kot so ugotovili, so neznani storilci preko noči vlomili v trgovino in odtujil pet...

Zanimivosti / nedelja, 20. maj 2018 / 11:47

Gostili japonske kamišibajkarje

V kranjskem kulturnem centru Krice krace so si otroci ogledali kamišibaj predstave v japonščini.