Gorenjski glas v novih prostorih

Gorenjski glas je oktobra 2007 praznoval 60-letnico rednega izhajanja, kar smo obeležili s preselitvijo v nove, temeljito prenovljene in sodobno urejene prostore na Bleiweisovi cesti 4 v Kranju.

Novi prostori so na odlični lokaciji, saj je Bleiweisova cesta glavna kranjska avenija, ki se od središča mesta vleče daleč na Zlato polje. Gorenjski glas najdete na njenem začetku, nasproti avtobusne postaje, tik ob nebotičniku in lekarni. V poslopju z znamenito kupolo je bila včasih Gorenjska banka, zato se verjetno spomnite atrija, v katerem poslej najdete Gorenjski glas.

Posebnost poslopja sta dva vhoda, zelo pripraven je s severne (trgovske) strani, glavni vhod je na južni strani, kjer se razprostira park. Poslopje je zanimivo tudi zaradi nastanka, saj s sosednjo lekarno in nebotičnikom sestavlja celoto. Trojček je zasnoval pokojni arhitekt Marjan Šorli, zgrajen je bil v začetku šestdesetih letih prejšnjega stoletja, predstavljal je zametek širitve Kranja zunaj starega mestnega jedra. Arhitekt je zasnoval tri različne oblike: nebotičnik je stolp, lekarna kvader (kasneje je bila nadzidana za eno nadstropje) in banka kocka s kupolasto streho.

Domiselna zasnova poslopja je omogočila ureditev sodobne časopisne hiše, ki "vidi" na vse strani. Iz atrija se namreč odpirajo zanimivi kranjski razgledi. V atriju, ki postaja vse bolj privlačno družabno središče, obiskovalci lahko opazujejo utrip uredništva. Gorenjski glas se tako tudi s prostori odpira javnosti, po drugi strani imamo v novih prostorih možnosti multimedijskega razvoja.

Nove prostore smo slovesno odprli 1. oktobra 2007, ob 60-letnici rednega izhajanja Gorenjskega glasa. Prva številka je izšla 10. oktobra 1947 z imenom Naše delo, ki se je 1. oktobra 1948 preimenovalo v Gorenjski glas.

Mnogi mu pravijo kar Gorenc, kar se je nemara ohranilo iz davnega leta 1900, ko je v Kranju izšel prvi časopis z imenom Gorenjec.

Ob 60-letnici smo za naše bralce pripravili tudi zabavo, ki smo jo 22. septembra v Preddvoru združili s prvim tekom Gorenjskega glasa. Glasovi tekači, ki jih vodi Janez Ferlic, so se odrezali tudi 1. oktobra, saj so na odprtje novih prostorih pritekli iz Bohinja do Kranja, premagali so 60 kilometrov za 60 let Gorenjskega glasa.

             

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / sreda, 16. november 2016 / 23:57

Sprejeli še dva odloka

Tržič – Občinski svetniki so na četrtkovi seji sprejeli posodobljena odloka o komunalnem prispevku ter nadomestilu za stavbno zemljišče. »Ostajamo občina z naklonjenim in regijsko primerljivim ceno...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / nedelja, 25. april 2021 / 15:05

Stari vrh letošnjo zimo sameval

Lansko poslovno leto so v Smučarsko turističnem centru (STC) Stari vrh zaznamovali ena izmed najslabših zim v sezoni 2019/20 in ukrepi v zvezi z epidemijo covida-19.

Kultura / nedelja, 25. april 2021 / 15:02

Razstava o življenju in delu Branislave Sušnik

Ljubljana – V torek je potekalo spletno odprtje razstave La Doctora: življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju, ki so jo v Slovenskem etnografskem muzeju posvetili antropologinji iz Medv...

Zanimivosti / nedelja, 25. april 2021 / 14:57

Trnuljčica

Kulturne dejavnosti so v zadnjem letu ene izmed največjih žrtev epidemije oz. posledičnih strogih omejitev njihovega izvajanja ali celo popolnega zaprtja. Zdi se, da je kultura pahnjena v vlogo Trn...

GG Plus / nedelja, 25. april 2021 / 14:48

Karel Triler, član Narodne vlade Slovenije

V Škofji Loki se je 21. aprila 1862 rodil slovenski politik in gospodarstvenik dr. Karel Triler. V prvi slovenski narodni vladi, ki je bila ustanovljena 31. oktobra 1918, ko je ljubljanski...

GG Plus / nedelja, 25. april 2021 / 14:44

Z Janezom Trdino za dolenjsko mizo

»Priljubljena Trdinova tema je bilo razmerje med Dolenjci in Gorenjci. Slednjim je tudi sam pripadal, čeprav je poskušal pri ocenjevanju tega razmerja ostajati le v kar najbolj nevtralni drži. To m...