Poplave, kakršnih ne pomnimo

Leto 2007 si bomo zagotovo zapomnili po katastrofalni vodni ujmi, ki je 18. septembra pustošila tudi po Gorenjskem, kjer je terjala štiri življenja. Najhuje je prizadela občino Železniki, v kateri je škoda ocenjena na skoraj 70 milijonov evrov. Hudo je bilo tudi v Kropi, Bohinju, Škofji Loki in Tržiču.

Nad številnimi slovenskimi kraji se je 18. septembra 2007 stemnilo nebo. Zaradi hudega deževja so vode prestopile bregove, trgali so se zemeljski plazovi, podiralo se je drevje, v naravni katastrofi je kar šest oseb izgubilo življenje. Končna ocena škode, ki jo je povzročila vodna ujma, v Sloveniji znaša 186,4 milijona evrov, za tolikšen znesek je vlada zaprosila evropski solidarnostni sklad.

Narava je besnela tudi ponekod na Gorenjskem, najhuje v občini Železniki. Za seboj je pustila grozovite posledice: terjala je kar tri smrtne žrtve, prizadetih je bilo 325 stanovanjskih objektov. Škoda na državnih cestah je bila ocenjena na 25 milijonov evrov, na vodotokih na 20 milijonov in na komunalni infrastrukturi na 23 milijonov.

Železnikarji ne pomnijo takih poplav, čeprav je Selška Sora tam po letu 1990 večkrat prestopila bregove. Na usodni torek je v 45 minutah padlo tudi do 140 litrov dežja na kvadratni meter, do večera pa 210 litrov. Vode so narasle v slabi uri, in ko se domačini danes spominjajo, kako so jih poplave ujele povsem nepripravljene, so veseli, da so sploh preživeli. »Ravno sem zadelala ena vrata v kleti, skozi katere je že tekla voda, je odtrgalo druga vrata in v trenutku sem bila do vratu v vodi,« se je spominjala Jožica Trojar s Trnja. Štefka Bernard iz Davče, kjer so vode začele poplavljati že v dopoldanskih urah, se je pred vodo zatekla na okensko polico, kjer je v strahu za življenje ždela dolge ure, preden so jo lahko rešili iz poplavljenega stanovanja: »Na oknu sem bila celo popoldne in večer, vse dokler voda ni odtekla.« Podobnih zgodb bi v Železnikih lahko slišali na pretek.

Avtomobili plavali kot čolni

Za Železnike bi moral biti 18. september prav poseben dan. V podjetju Domel so pričakovali obisk predsednika vlade Janeza Janše in treh ministrov, ki bi si morali ogledati predstavitev gorivnih celic in odpreti novo proizvodno halo. Da jih namesto praznika čaka naravna nesreča, še pomislili niso. A kmalu po poldnevu je tam začel vladati kaos, voda je vdrla na parkirišče, v prostorih so naenkrat imeli meter vode. Zaposleni so s parkirišč hiteli reševati svoja vozila. Pri tem je mnoge presenetil vodni val, ki je prihrumel iz starega dela mesta. Poskakali so na strehe avtomobilov, ki so plavali kot čolni, in nazadnje reševali svoja življenja. Voda je imela strahovito moč, prizanesla ni ničemur, trgala je mostove, ceste, drevje, s seboj je nosila hladilnike, zamrzovalne skrinje, otroške tobogane, kolesa …

Kljub hudi uri se je premier napotil v Železnike, in sicer čez Besnico prek Dražgoš, ker je regionalno cesto med Škofjo Loko in Železniki na več delih zalila voda in je bil dostop več ur onemogočen. Predsednica uprave Domela Jožica Rejec je bila ujeta v svojih prostorih, in da je premiera lahko normalno sprejela, jo je do zapornic čez poplavljene prostore in parkirišče v naročju prinesel gasilec.

Kakšna zmeda je vladala v Železnikih tik po ujmi, je nemogoče opisati. Vsepovsod prestrašeni ljudje, ki niso vedeli niti, kaj je z njihovimi svojci, saj so bili stacionarni telefoni mrtvi, mobilno omrežje pa zaradi kaosa prezasedeno, da bi dobili zvezo. Begali so sem ter tja, iskali pomoč, niso mogli do svojih domov, bili so brez strehe nad glavo, obstali so na blatnih naplavinah. Najhuje so bila prizadeta naselja Na Plavžu, Trnje, Racovnik in Jesenovec. Življenje se je ustavilo, ustavilo se je delo v največjih podjetjih, ki so bila pod vodo. Domačini so obupani in do vratu umazani od blata čistili svoja stanovanja, njihovi obrazi so bili resni, mnoge oči solzne. Davča je bila odrezana od sveta, prav tako Zali Log, kamor se je dan po ujmi uspelo prebiti samo vojski.

Naj ob tem omenimo, da je kaotične razmere v prvih dneh izkoristil nepridiprav, ki je iz rojstne hiše slikarja Ivana Groharja v Spodnji Sorici ukradel šest njegovih zgodnjih del z nabožno tematiko, saj po ujmi, razumljivo, niso izvajali progama.

V nesreči niso ostali sami

Ob katastrofi takšne razsežnosti ne čudi, da so nekateri domačini razmišljali, da bi se odselili. Nesrečo so primerjali s požarom iz 18. stoletja, ko so Železniki pogoreli do tal. A že po prvih dneh se je na njihovih obrazih začel zrcaliti optimizem, saj v nesreči niso ostali sami. Na vsakem koraku so bili gasilci, prostovoljci, vojska, pripadniki civilne zaščite. V prvem tednu je v Železnikih sodelovalo skoraj šest tisoč reševalcev, ki so opravili 210 tisoč prostovoljnih ur, med prebivalce so razdelili šest tisoč obrokov in 71.300 litrov ustekleničene vode. Že po enem tednu je mesto kazalo povsem drugačno podobo. Razmere so si v prvih dneh ogledali številni pomembneži, ki so v kraj prinašali upanje, da bo tako kot prej. Česa takega domačini, katerih rane se še dolgo ne bodo zacelile, niso pričakovali. Presenečeni so bili tudi nad tem, kako veliko Slovencev jim je pripravljenih pomagati materialno ali finančno. Na občinskem humanitarnem računu so do sredine novembra zbrali skoraj dva milijona evrov, na pomoč so v Železnike priskočila tudi številna podjetja in organizacije. Med prizadeta gospodinjstva so občina, Rdeči križ in Karitas do konca novembra razdelili čez milijon evrov humanitarne pomoči.

V kraj se je tako kmalu začel vračati optimizem. Župan Mihael Prevc je zato vedno znova poudarjal, da je Slovenija v Železnikih naredila izpit iz solidarnosti in da so neizmerno hvaležni za vso pomoč, ki so jo prejeli.

Odprli informacijsko pisarno

Ker je neurje 18. septembra najbolj prizadelo prav Železnike, je ministrstvo za okolje in prostor v občinski stavbi v začetku oktobra odprlo informacijsko pisarno. Vse sile so bile na začetku sicer usmerjene v zagotavljanje pitne vode iz javnega vodovoda. Šele po treh tednih je bila ta pitna s prekuhavanjem, po dobrem mesecu dni pa prekuhavanje ni bilo več potrebno. Za tem so se začeli soočati z novim problemom: kam odložiti skoraj dvajset tisoč kubičnih metrov naplavin, ki so jih po ujmi navozili v Selca in na Jesenovec.

Takoj po poplavah so začeli iskati zasilno lokacijo za Zdravstveni dom Železniki, čigar pritličje in klet sta bila poplavljena. V začetku oktobra so v prostorih župnišča v Selcih uredili ambulante za tri družinske zdravnike in fizioterapevtko ter lekarno. Župan upa, da se bo okoli 800 tisoč evrov vredna obnova zdravstvenega doma v Železnikih zaključila do konca poletja prihodnje leto.

Ujma je povsem uničila regionalno cesto v Davčo. Šolarji so se tako v šolo v Železnike vozili čez Leskovico in Poljansko dolino, a so do konca novembra že uspeli zgraditi začasno cestno povezavo v to vas, ki poteka od Zgage mimo Dolinarjeve domačije do Močilarjevega griča. 822 tisoč evrov vredno obnovo 2,7-kilometrske ceste je v celoti financirala država. Za obnovo regionalne ceste v Davčo bodo potrebovali najmanj dve leti. Velik problem predstavljajo tudi plazovi, saj jih je od 80 evidentiranih v celotni občini kar tretjina v tej vasi.

Po vodi je splaval dolgoletni trud športnih delavcev Selške doline, ki so zgradili športni park Rovn, katerega vrednost se je pred poplavami gibala okoli 700 tisoč evrov. Uničenega je bilo kar 40 odstotkov parka. Prav tako je bilo močno prizadeto nogometno igrišče ob Tehtnici, za njegovo obnovo bodo potrebovali okoli 250 tisoč evrov.

Uničeni stari vzorci za čipke

Jure Rejec, kustos muzeja v Železnikih, ne pomni, da bi slednjega že kdaj prizadele poplave, a mu tokrat niso prizanesle. Razstavnih eksponatov ni odneslo, so pa potrebni čiščenja in restavratorskih del. »V pritličju smo imeli predstavitev železarske tradicije, razstavljeni so bili predvsem kovinski eksponati, za katere ni slabšega, kot da ležijo v vodi. Največja škoda za nas so uničeni stari vzorci za čipke, ki so imeli zgodovinsko vrednost,« je pojasnil Rejec. Muzej bo predvidoma do aprila zaprt.

Pokopališče v Železnikih je bilo po poplavah skorajda neprepoznavno. Pokopavanje je bilo sicer že po mesecu dni spet možno, a bodo vsaj pol leta uporabljali mrliške vežice v Selcih, saj so bile vežice v Železnikih uničene. Njihova sanacija bo stala od 20 do 30 tisoč evrov. Pogrebnih maš v cerkvici na pokopališču ne bodo imeli vsaj dve leti, od poplav dalje jih darujejo v župnijski cerkvi sv. Antona. V njej imajo odtlej verouk tudi otroci, saj so Jegličev dom poplave tako spodkopale in uničile, da dejavnosti v njem niso več možne, izseliti so morali tudi dve družini, ki sta prebivali v njem. Jegličev dom bodo porušili, nov naj ne bi zrasel tik ob Selški Sori, ampak na drugi strani ceste v bližini cerkve. Po besedah župana bodo sicer v Železnikih morali porušiti tri objekte, po podatkih informacijske pisarne ima poškodovano konstrukcijo trinajst stanovanjskih objektov.

Poplave so prizadele tamkajšnja največja podjetja, kjer je začetni šok hitro zamenjala zagnanost zaposlenih, vojakov, gasilcev in drugih, ki so veliko pripomogli k temu, da so v Domelu, Niku in Alpelsu stroje pognali že prvi teden po ujmi, več kot mesec dni pa so rabili za zagon proizvodnje v Tehtnici. V Domelu ocenjena škoda dosega 9,4 milijona evrov, v Niku več kot dva milijona evrov, v Alplesu 2,5 milijona in v Tehtnici 800 tisoč evrov.

Narava besnela tudi drugod po Gorenjskem

Narava je svojo moč pokazala tudi v drugih gorenjskih krajih. Hudo je bila prizadeta radovljiška občina s Kropo. Ulica, ki ji Kroparji pravijo 'gosposka', je bila po ujmi vse prej kot gosposka. Podivjana Kroparica je uničila del vaškega jedra Krope, odnesla približno 150 metrov državne ceste proti Dražgošam, razkopala ceste ter poškodovala vodovod, kanalizacijo in električno napeljavo, spodkopala škarpe in temelje nekaterih bližnjih hiš, zalila spodnje prostore stavb, marsikje so bili brez vode in elektrike. Radovljiški župan Janko S. Stušek je na območju Krope na usodni torek razglasil izredno stanje. Škodo so v celotni občini Radovljica ocenili na 8 milijonov evrov (od tega pet milijonov v Kropi). Na občinski komunalni infrastrukturi, cestah in stanovanjskih objektih je škode za 836 tisoč evrov. V Kropi je konec septembra po sklepu radovljiškega župana začela delovati tehnična pisarna za pomoč pri obnovi stanovanjskih hiš.

Narasla Selška Sora je svojo moč pokazala tudi na območju Škofe Loke. Zalila je cesto v soteski proti Bukovici in objekte v neposredni bližini reke. Najbolj so bili na udaru Srednješolski center Podlubnik, dijaški dom, Športna dvorana Poden, podjetje Šešir, osnovni šoli Ivana Groharja in Jela Janežiča, trgovina SGP Tehnik ter hiše v naseljih Vincarje, Kapucinski trg, Stara cesta, Studenec in Sorška cesta. Zalilo je okoli 50 objektov. Poškodovanih je bilo 55 kilometrov asfaltiranih in 78 kilometrov makadamskih cest ter pet kilometrov gozdnih cest, uničenih je bilo več mostov, na kanalizacijskem omrežju poškodovanih več črpališč. Ocena škode v občini znaša več kot 2,6 milijona evrov, pri čemer ni zajete škode na kmetijskih zemljiščih in vodotokih.

Septembrsko deževje je težave povzročilo tudi v Bohinju, ki je bil nekaj časa celo odrezan od sveta. Cesta v Soteski je bila neprevozna, plazovi so na cestišče nagrmadili okoli 40 tisoč kubičnih metrov materiala. Plazovi so se trgali po vsej občini, iz ogroženih hiš so evakuirali prebivalce. Skupna ocena škode, ki je nastala na stavbah ter gradbenih inženirskih podjetjih, gozdnih poteh in vlakah, dosega skoraj 2,3 milijona evrov. Ocena škode na cestni infrastrukturi znaša 8,5 milijona evrov. Samo na osnovni šoli v Bohinjski Bistrici je nastalo za 660 tisočakov škode.

Precej skrbi in dela je obilno deževje povzročilo tudi v občini Tržič. Nad vrtcem Palček se je sprožil plaz; steno ob opornem zidu je zasulo približno dvesto kubičnih metrov gramoza, zemlje in dreves. Za promet so morali zapreti regionalno cesto Bistrica–Begunje, ker je potok Kalinček povzročil pravo razdejanje na ovinku ob kapelici v Bistrici. Odpeljali so več kot sto kubičnih metrov peščene naplavine. Za sanacijo poškodovanih cest bodo potrebovali dober milijon evrov, za urejanje lokacij, ki jih ogrožajo zemeljski plazovi, 1,3 milijona evrov, ocena škode na vodotokih pa znaša 3,8 milijona evrov.

Z vodno ujmo so se soočali tudi v Cerkljah, kjer je v Zalogu pri črpanju vode življenje izgubil prostovoljni gasilec. Poleg tega so narasle vode večjo škodo povzročile še v občinah Kamnik, Komenda, Mengeš, Trzin, Domžale in Vodice.

Odneslo bolnišnico Franja

Osupli od groze so bili tudi alpinisti in oskrbnik, ki so se dan po neurju uspeli prebiti do Partizanske bolnišnice Franja v Dolenjih Novakih pri Cerknem, od katere ni ostalo skoraj nič. Od trinajstih lesenih barak sta na svojem mestu obstali le dve, pa še ti poškodovani, vse ostale je podrlo oziroma odneslo. Ostanke raztreščenih barak je naplavilo celo na 30 kilometrov oddaljenem mostu na Soči. Pogrešajo tudi veliko predmetov. Toliko bolj razveseljivo je bilo, da je vlada že dan po ujmi zatrdila, da bo zagotovila denar za celovito obnovo Franje, ki je spomenik državnega pomena in nosilec znaka Evropska dediščina, poleg tega pa kandidira za vpis na Unescovo listo svetovne naravne in kulturne dediščine. Na leto jo obišče od 20 do 25 tisoč obiskovalcev.