Največ otrok v zadnjem desetletju, brezposelnost se zmanjšuje

Lani se je v Sloveniji rodilo največ otrok v zadnjem desetletju in umrlo največ ljudi po letu 1979. Na Gorenjskem se je število prebivalcev v primerjavi z letom prej zmanjšalo v občinah Bohinj, Jesenice in Žiri. Najmlajše prebivalstvo ima občina Gorenja vas - Poljane, najstarejše Kranjska Gora. Vse gorenjske občine so po stopnji registrirane brezposelnosti pod slovenskim povprečjem.

Po podatkih državnega statističnega urada se je lani v Sloveniji rodilo 18.932 otrok, od tega 9.762 dečkov in 9.170 deklic, kar je največ v zadnjih desetih letih. V primerjavi z letom prej se je število živorojenih otrok povečalo za 775 ali za dobre štiri odstotke, po letu 2003, ko je bilo najmanj otrok doslej, to število postopoma narašča. Mama je bila ob rojstvu prvega otroka stara že 28 let, le slaba četrtina žensk, ki so lani rodile prvič, je bila mlajša od 25 let. Delež otrok, ki jih rodijo neporočene matere, se še naprej povečuje. Še sredi sedemdesetih let se je zunaj zakonske zveze rodila le desetina otrok, leta 1987 več kot petina, leta 2002 že več kot dve petini, lani je ta delež presegel 47 odstotkov. Zanimivo: največ otrok se je rodilo oktobra, avgusta in julija, največ pa na dan 9. oktober in 14. september. 

Živorojeni otroci, Slovenija, 2006

	1976	1986	1996	2005	2006
Skupaj	30.339	25.570	18.788	18.157	18.932
- dečki	15.587	13.075	9.710	9.355	9.762
- deklice	14.752	12.495	9.078	8.802	9.170
Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka	22,7	23,3	25,3	27,8	28
Rojeni zunaj zakonske zveze	3.198	5.043	5.984	8.475	8.943
Rojeni zunaj zakonske zveze (%)	10,5	19,7	31,8	46,7	47,2

Vir: Statistični urad RS, Ministrstvo za notranje zadeve, Inštitut za varovanje zdravja

Najpogostejši imeni Nika in Luka

Nika in Luka sta že osmo leto, od leta 1999 naprej, najbolj priljubljeni imeni za novorojene otroke, ugotavljajo v državnem statističnem uradu in navajajo podatek, da je lani ime Luka dobilo 400 fantkov, ime Nika pa 288 deklic. Med fantovskimi imeni se med pet najpogostejših uvrščajo še Jan, Nejc, Nik in Žan, med dekliškimi pa Eva, Lana, Sara in Lara. Na lestvici dvajsetih najpogostejših fantovskih imen sta se lani prvič pojavila Mark in Maj, med dekliškimi pa Neja in Julija. Trend kratkih, tri- in štiričrkovnih imen se nadaljuje, lani sta bili med dvajsetimi najpogostejšimi imeni Julija in Gašper edini z več kot petimi črkami. Tri odstotke otrok je dobilo dve imeni, med deklicami je bilo najpogostejše Ana Marija in med fantki Žan Luka. 

Najpogostejša imena živorojenih otrok, Slovenija, 2006

Dečki			Deklice
Ime	Število	Delež (%)	Ime	Število	Delež (%)
Luka	400	4,1	Nika	288	3,1
Jan	243	2,5	Eva	279	3
Nejc	237	2,4	Lana	268	2,9
Nik	233	2,4	Sara	258	2,8
Žan	221	2,3	Lara	241	2,6
Žiga	217	2,2	Ana	229	2,5
Matic	185	1,9	Zala	174	1,9
Aljaž	172	1,8	Ema	165	1,8
David	168	1,7	Neža	161	1,8
Gašper	164	1,7	Nina	161	1,8
Miha	164	1,7	Hana	147	1,6
Jakob	158	1,6	Maša	147	1,6
Jaka	157	1,6	Klara	128	1,4
Rok	152	1,6	Maja	127	1,4
Anže	148	1,5	Kaja	126	1,4
Mark	138	1,4	Tjaša	124	1,4
Maj	137	1,4	Anja	122	1,3
Tim	132	1,4	Živa	118	1,3
Vid	132	1,4	Julija	114	1,2
Anej	125	1,3	Neja	107	1,2

Vir: Statistični urad RS, Ministrstvo za notranje zadeve

Umrlo najmanj ljudi po letu 1979

Po podatkih državnega statističnega urada je lani v Sloveniji umrlo 18.180 ljudi, kar je najmanj po letu 1979. Med umrlimi je bilo 64 dojenčkov, starih manj kot eno leto. Lani je na tisoč živorojenih dojenčkov umrlo 3,4 dojenčka, leto prej 4,1. Slovenija se je v tem letu po umrljivosti dojenčkov uvrstila na deseto mesto med državami Evropske unije. Koeficient umrljivosti je bil najnižji na Švedskem (2,4) ter najvišji v Romuniji in Bolgariji (10,4), večji kot v Sloveniji pa je bil tudi v nekaterih državah z značilno nizko umrljivostjo otrok, mlajših od enega leta – v Avstriji (4,2), na Danskem (4,4) in na Nizozemskem (4,9).

Lani umrli moški so bili v povprečju stari 68,5 leta, umrle ženske pa 78,1 leta, razlika je velika – 9,6 leta. V zadnjih treh desetletjih se je povprečna starost umrlega moškega dvignila za malo manj kot šest let, povprečna starost umrle ženske pa za več kot sedem let. Tudi pričakovano trajanje življenja se zvišuje. Deček, rojen v obdobju 2005 – 2006, lahko pričakuje starost skoraj 75 let, deklica, rojena v tem obdobju, pa blizu 82 let.

Umrli, Slovenija, 2006

	1976	1986	1996	2005	2006
Skupaj	18.157	19.499	18.620	18.825	18.180
- moški	9.441	9.985	9.498	9.413	9.270
- ženske	8.716	9.514	9.122	9.412	8.910
Umrli dojenčki	590	305	89	75	64
- dečki	359	176	58	41	32
- deklice	231	129	31	34	32
Povprečna starost umrlih
- moški	62,6	64,3	66,6	68,9	68,5
- ženske	71,0	73,0	75,7	77,8	78,1
Pričakovano trajanje življenja
- moški	66,6	67,9	70,8	74,1	74,8
- ženske	74,2	75,9	78,3	81,3	81,9

Vir: Statistični urad RS, Ministrstvo za notranje zadeve - Centralni register prebivalstva, Inštitut za varovanje zdravja RS

V petih občinah več smrti kot rojstev

V vseh gorenjskih občinah je bilo v letu 2005 več rojstev kot smrti, izjema so le štiri občine z Zgornje Gorenjske (Jesenice, Kranjska Gora, Žirovnica in Radovljica) in Lukovica. V občinah Bled, Jezersko in Preddvor je bilo le eno rojstvo več, kot je bilo smrti, v vseh drugih občinah je bila razlika večja. V občini Škofja Loka je bilo rojstev skoraj še enkrat več kot smrti, v trzinski občini je bilo razmerje še večje – 17 umrlih in 51 živorojenih.

Živorojeni, umrli in naravni prirast po občinah, 2005

Občina	Živorojeni	Umrli	Naravni prirast
Bled	96	95	1
Bohinj	57	39	18
Cerklje	83	51	32
Domžale	357	224	133
Gorenja vas - Poljane	89	68	21
Jesenice	191	211	-20
Jezersko	8	7	1
Kamnik	287	226	61
Komenda	69	37	32
Kranj	505	409	96
Kranjska Gora	48	55	-7
Lukovica	48	54	-6
Medvode	144	79	65
Mengeš	73	52	21
Moravče	56	42	14
Naklo	52	36	16
Preddvor	29	28	1
Radovljica	148	160	-12
Šenčur	90	52	38
Škofja Loka	244	124	120
Trzin	51	17	34
Tržič	145	134	11
Vodice	53	28	25
Železniki	74	60	14
Žiri	52	47	5
Žirovnica	41	50	-9

Vir: Statistični urad RS

Močno selitveno gibanje

Po podatkih državnega statističnega urada smo v Sloveniji lani zabeležili najmočnejše selitveno gibanje po letu 1994. V državo se je priselilo 20.016 prebivalcev, 33 odstotkov več kot leto prej, in odselilo 13.749, skoraj 60 odstotkov več, selitveni prirast je torej znašal 6.267 prebivalcev. Med priseljenimi je bilo 18.251 tujcev in 1.765 slovenskih državljanov, med odseljenimi pa 11.046 tujcev in 2.703 državljani. Skoraj tri četrtine vseh tujcev se je priselilo zaradi zaposlitve ali sezonskega dela, kar 85 odstotkov jih je bilo iz držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije. V Sloveniji že od leta 2000 narašča priseljevanje državljanov Bosne in Hercegovine ter Srbije in Črne gore, tako je bilo tudi lani, ko jih je iz Bosne in Hercegovine prišlo 7.871 ali 83 odstotkov več kot leto prej, ter iz Srbije in Črne gore 4.447 ali tretjino več kot v letu 2005. Med priseljenimi tujci je bilo le 1.339 državljanov Evropske unije (EU – 25). Zanimivo: med priseljenimi tujci je več kot štiri petine moških. V Slovenijo se je priselilo 7.205 tujcev več, kot se jih je odselilo, selitveni prirast je bil lani že sedmo leto zapored pozitiven. Drugačno je bilo selitveno gibanje slovenskih državljanov, lani se jih je 938 več odselilo kot priselilo, negativni selitveni prirast je bil največji v zadnjih štirih letih. Med slovenskimi državljani, ki so se vrnili domov, jih je največ prišlo iz Nemčije, s Hrvaškega in iz Avstrije, največ pa se jih je odselilo v Nemčijo in v Avstrijo.

Selitveno gibanje, Slovenija, 2006

	1995	2000	2005	2006
Priseljeni	5.879	6.185	15.041	20.016
-državljani RS	2.191	935	1.747	1.765
-tujci	3.688	5.250	13.294	18.251
Odseljeni
-državljani RS	3.372	3.570	8.605	13.749
-tujci	2.596	2.011	6.528	11.046
Selitveni prirast
- državljani RS	1.415	- 624	- 330	- 938
- tujci	1.092	3.239	6.766	7.205
Skupni prirast	2.519	2.207	5.768	7.019

Vir: Statistični urad RS

Več porok in manj razvez

Po podatkih državnega statističnega urada je bilo lani v Sloveniji 6.368 zakonskih zvez ali slabo desetino več kot leto prej, razvez pa je bilo 2.334 ali dobrih trinajst odstotkov manj kot predlani. Povprečna starost ženina in neveste ob sklenitvi zakonske zveze je vsako leto višja in že od sredine devetdesetih let presega trideset let, lani, na primer, je bil ženin v povprečju star 32,8 leta, povprečna starost neveste pa je prvič dosegla trideset let. Ženini, ki so lani prvič stopili pred matičarja, so bili v povprečju stari 30,6 leta in so bili 4,9 leta starejši kot pred tridesetimi leti, neveste pa 28,1 leta in so se v treh desetletjih v povprečju »postarale« za 5,4 leta. V Sloveniji je v primerjavi z drugimi državami, članicami Evropske unije, povprečna starost ženina in neveste ob sklenitvi prve zakonske zveze še dokaj nizka. Na Švedskem je bil predlani ženin ob sklenitvi prve poroke v povprečju star 34,1 leta in nevesta 31,5 leta, najmlajši pa so »poskakali« v zakon na Poljskem - ženini pri starosti 27,5 leta in neveste pri 25,4 leta. Stopnja prve poročnosti, to je povprečno število prvih sklenitev zakonskih zvez na žensko v starosti od 15 do 49 let, je med državami Evropske unije najnižja v Sloveniji, z nizko stopnjo pa ji sledita Madžarska in Češka.

Število razvez zakonskih zvez se je v Sloveniji deset let zapored samo zviševalo, lani se je število prvič znižalo, bilo jih je 2.334 ali dobrih trinajst odstotkov manj kot predlani. Čeprav je število razvez še vedno visoko, je v primerjavi z drugimi državami Evropske unije eno najnižjih. V Sloveniji so bile predlani na tisoč prebivalcev 1,3 razveze, manj jih je bilo le v Italiji, na Irskem in v Grčiji, največ pa v Litvi, na Češkem in v Estoniji. Zakonske zveze, razvezane lani, so v povprečju trajale 13,8 leta, ta doba se podaljšuje, hkrati pa se zmanjšuje tudi število razvez z vzdrževanimi otroki. Pri razvezah zakonskih zvez so lani štiri petine vzdrževanih otrok dodelili materam, 7,7 odstotka otrok očetom, dobro desetino pa obema staršema.

Sklenitve in razveze zakonskih zvez, Slovenija, 2006

	1976	1986	1996	2005	2006
Sklenitve zakonskih zvez	15.048	10.621	7.555	5.769	6.368
Razveze zakonskih zvez	2.198	2.281	2.004	2.647	2.334
Povprečna starost ob prvi sklenitvi zakonske zveze
- ženina	25,7	26,0	28,2	30,6	30,6
- neveste	22,7	23,0	25,4	28,2	28,1

Vir: Statistični urad RS, Ministrstvo za notranje zadeve

Na Bledu več ločitev kot porok

Med 26 gorenjskimi občinami je bila v letu 2005 blejska edina, v kateri je bilo število ločitev celo večje od porok. V občini Jezersko je bilo razmerje izenačeno (dve proti dve), manj kot enkrat več porok kot razvez pa je bilo še v občinah Bohinj, Domžale, Jesenice, Naklo, Radovljica, Vodice in Železniki. Najugodnejše razmerje med sklenitvami in razvezami zakonskih zvez je bilo v občinah Cerklje (dve razvezi in devetnajst porok) in Lukovica (dve ločitvi in petnajst porok).

Sklenitve in razveze zakonskih zvez po občinah, 2005

Občina	Sklenitve zakonskih zvez	Razveze
Bled	24	25
Bohinj	10	7
Cerklje	19	2
Domžale	93	57
Gorenja vas – Poljane	18	6
Jesenice	55	30
Jezersko	2	2
Kamnik	114	39
Komenda	17	4
Kranj	154	65
Kranjska Gora	22	8
Lukovica	15	2
Medvode	53	23
Mengeš	27	12
Moravče	19	7
Naklo	14	10
Preddvor	11	4
Radovljica	39	30
Šenčur	35	8
Škofja Loka	64	23
Trzin	14	4
Tržič	60	24
Vodice	8	5
Železniki	9	7
Žiri	8	3
Žirovnica	12	6

 Vir: Statistični urad RS

V dveh občinah manj prebivalcev kot leta 1991

Po podatkih državnega statističnega urada je v Sloveniji ob koncu minulega leta živelo 2.010.377 prebivalcev, od tega 986.982 moških in 1.023.395 žensk. Število moških se je v primerjavi z letom prej povečalo za 5.517, število žensk pa za 1.502. V zadnjih štirih letih (od konca leta 2002 do konca leta 2006) je število prebivalcev poraslo v 113 občinah od skupno 193, najbolj, za 12,1 odstotka, se je povečalo v občini Dol pri Ljubljani. V vseh ostalih občinah je število prebivalcev stagniralo ali upadlo, najbolj v občini Hodoš. Ob koncu leta 2006 je v ljubljanski in mariborski občini živela skoraj petina vsega prebivalstva v Sloveniji, več kot 30.000 prebivalcev pa je živelo le še v občinah Kranj, Koper, Celje, Novo mesto, Nova Gorica, Velenje, Domžale in Slovenska Bistrica. Najmanj prebivalcev, vsega 343, je živelo v občini Hodoš, manj kot 800 prebivalcev pa so štele še občine Osilnica, Solčava, Kobilje, Kostel in Jezersko.

Med šestindvajsetimi gorenjskimi občinami se je od popisa prebivalstva leta 2002 do konca minulega leta število najbolj povečalo v občinah Jezersko (za 10,6 odstotka), Vodice (8,9), Trzin (8,1), Domžale (7,4) in Komenda (7,3), najmanj se je v občinah Bohinj (za 0,1 odstotka), Preddvor in Žiri (1,0) ter Škofja Loka, Tržič in Železniki (1,1), skromen porast pa so beležili še v občinah Jesenice (1,3), Mengeš (2,3), Bled (2,5) in Kranjska Gora (2,9). Jesenice in Kranjska Gora sta edini občini, ki sta imeli ob koncu lanskega leta manj prebivalcev kot ob popisu 1991. leta. Lani se je v primerjavi z letom prej število prebivalcev zmanjšalo v treh občinah – Bohinj, Jesenice in Žiri.

Število prebivalcev po občinah

Občina	Popis 1991	Popis 2002	31.12.2006	Indeks 2002/2006
Slovenija	1.965.986	1.964.036	2.010.377	102,4
Bled	10.979	10.899	11.176	102,5
Bohinj	5.201	5.222	5.274	100,1
Cerklje	5.753	6.369	6.692	105,1
Domžale	26.927	29.902	32.105	107,4
Gorenja vas - Poljane	6.339	6.877	7.111	103,4
Jesenice	22.548	21.620	21.891	101,3
Jezersko	659	638	706	110,6
Kamnik	24.734	26.477	27.637	104,4
Komenda	4.032	4.451	4.777	107,3
Kranj	50.863	51.225	53.209	103,9
Kranjska Gora	5.512	5.247	5.398	102,9
Lukovica	4.350	4.972	5.198	104,5
Medvode	12.722	14.161	14.767	104,3
Mengeš	6.201	6.662	6.819	102,3
Moravče	4.034	4.508	4.750	105,4
Naklo	4.497	4.899	5.079	103,7
Preddvor	2.850	3.200	3.232	101
Radovljica	18.106	18.164	18.492	101,8
Šenčur	7.563	8.531	7.966	93,4*
Škofja Loka	20.843	22.093	22.333	101,1
Trzin	2.673	3.385	3.659	108,1
Tržič	14.975	15.151	15.315	101,1
Vodice	3.505	3.872	4.216	108,9
Železniki	6.416	6.811	6.884	101,1
Žiri	4.705	4.868	4.919	101
Žirovnica	3.879	4.071	4.225	103,8
* posledica priključitve Hrastja h Kranju

Vir: Statistični urad Republike Slovenije in lastni izračuni

V občini Gorenja vas - Poljane najmlajše prebivalstvo

Prebivalstvo v Sloveniji se podobno kot v ostalih evropskih državah stara, glavna razloga za to sta upadanje rodnosti in podaljševanje življenjske dobe prebivalstva. Na staranje prebivalstva dobro kažeta povprečna starost prebivalstva in indeks staranja kot razmerje med starim in mladim prebivalstvom, pomnoženo s sto. Čim nižji je indeks, tem večji je delež mladih, in čim višji je, tem več je starejših.

Povprečna starost prebivalstva v Sloveniji se je v zadnjih štirih letih zvišala za 1,2 leta in je ob koncu leta 2006 znašala 40,8 leta, pri tem pa so bili moški v povprečju stari 39,2 leta, ženske pa 42,5 leta. Prebivalstvo je bilo med vsemi slovenskimi občinami v povprečju najstarejše v občini Kostel (48,1 leta) in najmlajše v občini Gorenja vas – Poljane (36,7 leta). In kako je bilo na Gorenjskem? Poleg gorenjevaške občine imajo dokaj mlado prebivalstvo še občine Moravče (37,1), Komenda (37,7) Železniki (37,9) in Lukovica (37,9), v povprečju najstarejše pa je v občinah Kranjska Gora (43,4), Bohinj (42,2), Bled (41,8), Žirovnica (41,6), Jezersko (41,6) in Radovljica (41,5).

Tudi indeks staranja se je v preteklem letu v Sloveniji znova povečal, za 3,2 indeksne točke, in je dosegel vrednost 113,7. To pomeni, da je ob koncu leta na 100 prebivalcev, starih manj kot 15 let, živelo skoraj 114 ljudi, starih 65 let in več. Ugodna starostna sestava prebivalstva bi bila ob indeksu 40, v Sloveniji se je nazadnje gibal okoli te vrednosti v drugi polovici devetdesetih let 20. stoletja. Po letu 2000 v Sloveniji ni bilo več občine z vrednostjo indeksa pod 50, ob koncu leta 2006 pa je bilo le še 16 občin z vrednostjo pod 80, med njimi z Gorenjskega občine Moravče (67,8), Trzin (69,4), Komenda (70,5), Gorenja vas – Poljane (71,4), Vodice 75,9 in Lukovica (76,4). Najvišji indeks staranja ima občina Kranjska Gora (157,9), visokega pa še Bohinj (137,4), Žirovnica (127,6), Radovljica (127,4) in Bled (127,1).

Povprečna starost prebivalstva in indeks staranja po občinah

Občina	Povprečna starost (31. 12. 2006)			Indeks staranja
	Moški	Ženske	Skupaj
Slovenija	39,2	42,5	40,8	113,7
Bled	40,1	43,5	41,8	127,1
Bohinj	40,3	44	42,2	137,4
Cerklje	36,8	40	38,5	81,3
Domžale	37,1	40	38,6	80,9
Gorenja vas – Poljane	35,4	38	36,7	71,4
Jesenice	39,3	42,2	40,7	111,2
Jezersko	40,4	42,8	41,6	111,5
Kamnik	37,6	40,9	39,3	94,9
Komenda	36,3	38,8	37,7	70,5
Kranj	38,7	42,3	40,6	113,1
Kranjska Gora	42	44,7	43,4	157,9
Lukovica	36,4	39,5	37,9	76,4
Medvode	39,2	42	40,6	109,7
Mengeš	37	40,2	38,7	82,9
Moravče	36,1	38,2	37,1	67,8
Naklo	37,6	40,8	39,2	86,2
Preddvor	38,1	41	39,5	101,6
Radovljica	39,6	43,3	41,5	127,4
Šenčur	37,4	39,4	38,4	81,7
Škofja Loka	37,5	40,6	39,1	90,9
Trzin	37,4	39,7	38,6	69,4
Tržič	38,8	42,3	40,6	111,2
Vodice	37,3	39,1	38,2	75,9
Železniki	36,1	39,8	37,9	84,2
Žiri	37,5	41	39,3	96,4
Žirovnica	39,7	43,4	41,6	127,6

Vir: Statistični urad Republike Slovenije

 

Delovno aktivno prebivalstvo po občinah, primerjava 2002 – 2007

Občina	Delovno aktivno prebivalstvo
	avgust 2002	avgust 2007	Indeks
Slovenija	782.573	854.585	109,2
Bled	3.918	3.944	100,7
Bohinj	1.376	1.388	100,9
Cerklje	2.112	2.553	120,9
Domžale	10.451	10.931	104,6
Gorenja vas – Poljane	1.167	1.289	110,5
Jesenice	7.407	7.429	100,3
Jezersko	149	101	67,8
Kamnik	7.783	8.283	106,4
Komenda	899	1.367	152,1
Kranj	25.514	25.042	98,2
Kranjska Gora	1.371	1.450	105,8
Lukovica	806	913	113,3
Medvode	3.220	3.803	118,1
Mengeš	2.573	2.852	110,8
Moravče	496	668	134,7
Naklo	2.652	2.469	93,1
Preddvor	579	672	116,1
Radovljica	6.152	7.031	114,3
Šenčur	1.156	1.782	154,1
Škofja Loka	8.820	9.094	103,1
Trzin	3.340	6.063	181,5
Tržič	3.701	3.446	93,1
Vodice	569	769	135,1
Železniki	2.549	2.509	98,4
Žiri	1.984	2.047	103,2
Žirovnica	416	614	147,6

Vir: Statistični urad RS

 

Najvišja brezposelnost v tržiški občini

 

V Sloveniji je bilo avgusta letos 854.585 delovno aktivnih prebivalcev, od tega je bilo 767.050 zaposlenih v podjetjih, družbah, organizacijah in pri samozaposlenih, 46.598 samostojnih podjetnikov, 34.076 kmetov in 6.861 ljudi, ki opravljajo osebno poklicno delo.

 

Število zaposlenih po občinah, avgust 2007

Občina	Delovno aktivno prebivalstvo	Zaposleni	Samozaposleni
			Samostojni podjetniki	Osebno poklicno delo	Kmetje
Slovenija	854.585	767.050	46.598	6.861	34.076
Bled	3.546	3.181	272	26	67
Bohinj	1.388	1.113	140	7	128
Cerklje	2.553	2.180	175	5	193
Domžale	10.931	9.734	896	150	151
Gorenja vas – Poljane	1.289	941	130	7	211
Jesenice	7.429	7.042	333	32	22
Jezersko	101	73	12	1	15
Kamnik	8.283	7.143	695	64	381
Komenda	1.367	1.155	141	9	62
Kranj	25.042	23.391	1.192	173	286
Kranjska Gora	1.450	1.281	123	5	41
Lukovica	913	660	123	4	126
Medvode	3.803	3.341	330	31	101
Mengeš	2.852	2.558	237	30	27
Moravče	668	422	84	3	159
Naklo	2.469	2.282	120	8	59
Preddvor	672	530	79	6	57
Radovljica	7.031	6.384	480	58	109
Šenčur	1.782	1.445	209	7	121
Škofja Loka	9.094	8.311	492	65	226
Trzin	6.063	5.928	102	19	14
Tržič	3.446	3.017	314	27	88
Vodice	769	558	108	8	95
Železniki	2.509	2.247	119	12	131
Žiri	2.047	1.865	95	12	75
Žirovnica	614	513	73	9	19

Vir: Statistični urad RS

 

V novejši zgodovini je bilo največ registrirano brezposelnih leta 1993, takrat jih je bilo 137.142. V letu 2002 je število prvič padlo pod mejo sto tisoč, oktobra lani jih je bilo 81.302, oktobra letos pa le še 69.500. Stopnja registrirane brezposelnosti v državi se zmanjšuje. Junija 2004 je bila 10,2-odstotna, leto kasneje 9,8-odstotna, junija lani 9,3-odstotna in junija letos le še 7,5-odstotna. Na območju kranjske območne službe zavoda za zaposlovanje se je v tem obdobju znižala s 7,4 na 4,7 odstotka in je najnižja v primerjavi z vsemi drugimi območnimi zavodi. Poglejmo še po upravnih enotah! Na območju jeseniške upravne enote se je stopnja registrirane brezposelnost v treh letih (junij/2004 – junij/2007) znižala z 11 na 5,1 odstotka, v kranjski s 7,3 na 5,5, v radovljiški s 6,6 na 3,6, v škofjeloški s 4,3 na 3 in v tržiški z 9,7 na 6,7 odstotka. Vse gorenjske občine so po stopnji registrirane brezposelnosti pod državnim povprečjem, še najvišja je bila junija letos v občinah Tržič (6,7 odstotka), Kranj (5,9), Medvode (5,8), Domžale (5,3), Jesenice (5,2) in Mengeš (5,2), najnižja pa v občinah Žiri (2,1 odstotka), Gorenja vas – Poljane (2,3), Železniki (2,5), Bohinj (2,6) in Gorje (2,9).

 

Stopnja registrirane brezposelnosti po občinah

Občina	junij 05	junij 06	junij 07
Slovenija	9,8	9,3	7,5
Bled	6	5,5	3,9
Bohinj	2,9	3,5	2,6
Cerklje	5,1	5,1	4,1
Domžale	7,1	6,9	5,3
Gorenja vas – Poljane	2,6	2,3	2,3
Gorje	-	-	2,9
Jesenice	10,5	8,4	5,2
Jezersko	6,8	7,3	4,1
Kamnik	6,4	6,5	4,5
Komenda	5,7	4,9	4,4
Kranj	8,3	8	5,9
Kranjska Gora	7,1	7,1	5,4
Lukovica	5,4	5,9	4,7
Medvode	5,7	5,7	5,8
Mengeš	7,3	7,3	5,2
Moravče	5,5	4,8	4,1
Naklo	5,7	6,7	4,9
Preddvor	5,8	5,5	4,5
Radovljica	5,8	5,9	3,8
Šenčur	5,8	5,5	4,7
Škofja Loka	5,4	4,8	3,5
Trzin	5,4	5,4	4,5
Tržič	9	8,1	6,7
Vodice	4	4,7	4,4
Železniki	2,9	3	2,5
Žiri	2,8	2,9	2,1
Žirovnica	6,2	5,5	4,2

Vir: Statistični urad RS

 

Med gorenjskimi občinami se je v zadnjem letu (oktober 2006 – oktober 2007) število registrirano brezposelnih povečalo v dveh gorenjskih občinah, v cerkljanski in moravški, le malenkostno se je znižalo v občini Medvode, najbolj občutno pa je upadlo v občinah Jezersko, Bled in Jesenice.

 

Število registrirano brezposelnih po občinah

Občina	oktober 07	oktober 06	Indeks
Slovenija	69.500	81.302	85,5
Bled	136	253	53,8
Bohinj	69	93	74,2
Cerklje	125	124	100,8
Domžale	813	1.015	80,1
Gorenja vas – Poljane	66	69	95,7
Gorje	38	-	-
Jesenice	538	763	70,5
Jezersko	9	17	52,9
Kamnik	572	772	74,1
Komenda	97	101	96
Kranj	1.427	1.689	87,3
Kranjska Gora	128	155	82,6
Lukovica	101	134	75,4
Medvode	383	387	99
Mengeš	170	226	75,2
Moravče	99	98	101
Naklo	111	124	89,5
Preddvor	58	68	85,3
Radovljica	324	429	75,5
Šenčur	153	179	85,5
Škofja Loka	340	473	71,9
Trzin	74	96	77,1
Tržič	438	506	85,6
Vodice	80	91	87,9
Železniki	87	99	87,9
Žiri	52	59	88,1
Žirovnica	78	92	84,8

Vir: Zavod za zaposlovanje RS

 

V Bohinju in Tržiču pod sedemsto evrov

 

V Sloveniji je junija letos povprečna neto plača zaposlenih znašala 817 evrov in je bila za 7,4 odstotka višja kot v enakem lanskem mesecu. Na Gorenjskem so državno povprečje presegli v petih občinah – Cerklje (1.039 evrov), Kranj (843), Moravče (864), Naklo (835) in Šenčur 825). Cerklje so po neto plačah zaposlenih edina občina, ki je presegla mejo tisoč evrov, občini Bohinj (677 evrov) in Tržič (684) pa sta bili edini, kjer je bilo povprečje pod sedemsto evrov. V zadnjem letu, med lanskim in letošnjim junijem, so neto plače najbolj porasle v občinah Komenda (za 29,1 odstotka), Moravče (15,5), Trzin (14,3), Bohinj (12,3), Naklo (10,6) in Domžale (10,1). Na Jezerskem so se plače v zadnjem letu celo znižale.

 

Povprečna neto plača (v evrih) po občinah

Občina	junij 06	junij 07	Indeks
Slovenija	761	817	107,4
Bled	724	768	106,1
Bohinj	603	677	112,3
Cerklje	1.003	1.039	103,6
Domžale	716	788	110,1
Gorenja vas – Poljane	705	775	109,9
Gorje	-	704	-
Jesenice	732	788	107,6
Jezersko	757	731	96,6
Kamnik	679	723	106,5
Komenda	605	781	129,1
Kranj	793	843	106,3
Kranjska Gora	720	788	109,4
Lukovica	694	751	108,2
Medvode	726	766	105,5
Mengeš	736	746	101,4
Moravče	748	864	115,5
Naklo	755	835	110,6
Preddvor	670	715	106,7
Radovljica	688	742	107,8
Šenčur	754	825	109,6
Škofja Loka	714	776	109,4
Trzin	673	769	114,3
Tržič	642	684	106,5
Vodice	695	702	101
Železniki	721	762	105,7
Žiri	696	740	106,3
Žirovnica	721	760	105,4

Vir: Statistični urad RS in lastni izračuni

 

Tri petine več avtomobilov kot leta 1992

 

Ob koncu leta 2006 je bilo v Sloveniji registriranih več kot 980.000 osebnih avtomobilov (brez specialnih osebnih avtomobilov), kar je dva odstotka več kot leto prej in kar 62 odstotkov več kot leta 1992. Število avtobusov (2.277) je bilo v primerjavi z letom 2005 večje za en odstotek, v primerjavi z letom 1992 pa manjše za 15 odstotkov. Najbolj se je povečalo število tovornih vozil, lani jih je bilo že skoraj 74.000, pet odstotkov več kot predlani in še enkrat več kot leta 1992. Podobna rast je bila tudi pri tovornih priklopnih vozilih, teh je bilo lani registriranih več kot 19.000, kar je osem odstotkov več kot leto prej in 113 odstotkov več kot 1992. leta. Povečuje se tudi delež vozil, ki za pogon uporabljajo plinsko olje (dizelsko gorivo). Leta 1992 je kar 91 odstotkov vseh osebnih avtomobilov uporabljalo za pogon bencin in osem odstotkov plinsko olje, lani je na bencin vozilo tri četrtine vozil, na plinsko olje 24 odstotkov, na druge oblike goriva pa manj kot en odstotek.

 

Cestna vozila, Slovenija, 31. decembra 2006

Vrsta vozila	Število vozil	Število vozil v uporabi fizičnih oseb
Kolesa z motorjem	34.392	32.363
Motorna kolesa	18.801	18.084
Osebni avtomobili	980.261	931.138
Specialni osebni avtomobili	5.306	1.542
Avtobusi	2.277	471
Tovornjaki	57.051	28.474
Delovna motorna vozila	3.506	454
Vlačilci	7.168	3.483
Specialni tovornjaki	5.913	2.826
Traktorji	86.306	84.295
Priklopniki	12.937	7.835
Polpriklopniki	6.260	3.114
Bivalni priklopniki	8.356	7.619
Traktorski priklopniki	6.763	5.811

Vir: Statistični urad RS