Največ otrok v zadnjem desetletju, brezposelnost se zmanjšuje

Lani se je v Sloveniji rodilo največ otrok v zadnjem desetletju in umrlo največ ljudi po letu 1979. Na Gorenjskem se je število prebivalcev v primerjavi z letom prej zmanjšalo v občinah Bohinj, Jesenice in Žiri. Najmlajše prebivalstvo ima občina Gorenja vas - Poljane, najstarejše Kranjska Gora. Vse gorenjske občine so po stopnji registrirane brezposelnosti pod slovenskim povprečjem.

Po podatkih državnega statističnega urada se je lani v Sloveniji rodilo 18.932 otrok, od tega 9.762 dečkov in 9.170 deklic, kar je največ v zadnjih desetih letih. V primerjavi z letom prej se je število živorojenih otrok povečalo za 775 ali za dobre štiri odstotke, po letu 2003, ko je bilo najmanj otrok doslej, to število postopoma narašča. Mama je bila ob rojstvu prvega otroka stara že 28 let, le slaba četrtina žensk, ki so lani rodile prvič, je bila mlajša od 25 let. Delež otrok, ki jih rodijo neporočene matere, se še naprej povečuje. Še sredi sedemdesetih let se je zunaj zakonske zveze rodila le desetina otrok, leta 1987 več kot petina, leta 2002 že več kot dve petini, lani je ta delež presegel 47 odstotkov. Zanimivo: največ otrok se je rodilo oktobra, avgusta in julija, največ pa na dan 9. oktober in 14. september. 

Živorojeni otroci, Slovenija, 2006

1976

1986

1996

2005

2006

Skupaj

30.339

25.570

18.788

18.157

18.932

- dečki

15.587

13.075

9.710

9.355

9.762

- deklice

14.752

12.495

9.078

8.802

9.170

Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka

22,7

23,3

25,3

27,8

28

Rojeni zunaj zakonske zveze

3.198

5.043

5.984

8.475

8.943

Rojeni zunaj zakonske zveze (%)

10,5

19,7

31,8

46,7

47,2

Vir: Statistični urad RS, Ministrstvo za notranje zadeve, Inštitut za varovanje zdravja

Najpogostejši imeni Nika in Luka

Nika in Luka sta že osmo leto, od leta 1999 naprej, najbolj priljubljeni imeni za novorojene otroke, ugotavljajo v državnem statističnem uradu in navajajo podatek, da je lani ime Luka dobilo 400 fantkov, ime Nika pa 288 deklic. Med fantovskimi imeni se med pet najpogostejših uvrščajo še Jan, Nejc, Nik in Žan, med dekliškimi pa Eva, Lana, Sara in Lara. Na lestvici dvajsetih najpogostejših fantovskih imen sta se lani prvič pojavila Mark in Maj, med dekliškimi pa Neja in Julija. Trend kratkih, tri- in štiričrkovnih imen se nadaljuje, lani sta bili med dvajsetimi najpogostejšimi imeni Julija in Gašper edini z več kot petimi črkami. Tri odstotke otrok je dobilo dve imeni, med deklicami je bilo najpogostejše Ana Marija in med fantki Žan Luka. 

Najpogostejša imena živorojenih otrok, Slovenija, 2006

Dečki

Deklice

Ime

Število

Delež (%)

Ime

Število

Delež (%)

Luka

400

4,1

Nika

288

3,1

Jan

243

2,5

Eva

279

3

Nejc

237

2,4

Lana

268

2,9

Nik

233

2,4

Sara

258

2,8

Žan

221

2,3

Lara

241

2,6

Žiga

217

2,2

Ana

229

2,5

Matic

185

1,9

Zala

174

1,9

Aljaž

172

1,8

Ema

165

1,8

David

168

1,7

Neža

161

1,8

Gašper

164

1,7

Nina

161

1,8

Miha

164

1,7

Hana

147

1,6

Jakob

158

1,6

Maša

147

1,6

Jaka

157

1,6

Klara

128

1,4

Rok

152

1,6

Maja

127

1,4

Anže

148

1,5

Kaja

126

1,4

Mark

138

1,4

Tjaša

124

1,4

Maj

137

1,4

Anja

122

1,3

Tim

132

1,4

Živa

118

1,3

Vid

132

1,4

Julija

114

1,2

Anej

125

1,3

Neja

107

1,2

Vir: Statistični urad RS, Ministrstvo za notranje zadeve

Umrlo najmanj ljudi po letu 1979

Po podatkih državnega statističnega urada je lani v Sloveniji umrlo 18.180 ljudi, kar je najmanj po letu 1979. Med umrlimi je bilo 64 dojenčkov, starih manj kot eno leto. Lani je na tisoč živorojenih dojenčkov umrlo 3,4 dojenčka, leto prej 4,1. Slovenija se je v tem letu po umrljivosti dojenčkov uvrstila na deseto mesto med državami Evropske unije. Koeficient umrljivosti je bil najnižji na Švedskem (2,4) ter najvišji v Romuniji in Bolgariji (10,4), večji kot v Sloveniji pa je bil tudi v nekaterih državah z značilno nizko umrljivostjo otrok, mlajših od enega leta – v Avstriji (4,2), na Danskem (4,4) in na Nizozemskem (4,9).

Lani umrli moški so bili v povprečju stari 68,5 leta, umrle ženske pa 78,1 leta, razlika je velika – 9,6 leta. V zadnjih treh desetletjih se je povprečna starost umrlega moškega dvignila za malo manj kot šest let, povprečna starost umrle ženske pa za več kot sedem let. Tudi pričakovano trajanje življenja se zvišuje. Deček, rojen v obdobju 2005 – 2006, lahko pričakuje starost skoraj 75 let, deklica, rojena v tem obdobju, pa blizu 82 let.

Umrli, Slovenija, 2006

1976

1986

1996

2005

2006

Skupaj

18.157

19.499

18.620

18.825

18.180

- moški

9.441

9.985

9.498

9.413

9.270

- ženske

8.716

9.514

9.122

9.412

8.910

Umrli dojenčki

590

305

89

75

64

- dečki

359

176

58

41

32

- deklice

231

129

31

34

32

Povprečna starost umrlih

 

 

 

 

- moški

62,6

64,3

66,6

68,9

68,5

- ženske

71,0

73,0

75,7

77,8

78,1

Pričakovano trajanje življenja

 

 

 

- moški

66,6

67,9

70,8

74,1

74,8

- ženske

74,2

75,9

78,3

81,3

81,9

Vir: Statistični urad RS, Ministrstvo za notranje zadeve - Centralni register prebivalstva, Inštitut za varovanje zdravja RS

V petih občinah več smrti kot rojstev

V vseh gorenjskih občinah je bilo v letu 2005 več rojstev kot smrti, izjema so le štiri občine z Zgornje Gorenjske (Jesenice, Kranjska Gora, Žirovnica in Radovljica) in Lukovica. V občinah Bled, Jezersko in Preddvor je bilo le eno rojstvo več, kot je bilo smrti, v vseh drugih občinah je bila razlika večja. V občini Škofja Loka je bilo rojstev skoraj še enkrat več kot smrti, v trzinski občini je bilo razmerje še večje – 17 umrlih in 51 živorojenih.

Živorojeni, umrli in naravni prirast po občinah, 2005

Občina

Živorojeni

Umrli

Naravni prirast

Bled

96

95

1

Bohinj

57

39

18

Cerklje

83

51

32

Domžale

357

224

133

Gorenja vas - Poljane

89

68

21

Jesenice

191

211

-20

Jezersko

8

7

1

Kamnik

287

226

61

Komenda

69

37

32

Kranj

505

409

96

Kranjska Gora

48

55

-7

Lukovica

48

54

-6

Medvode

144

79

65

Mengeš

73

52

21

Moravče

56

42

14

Naklo

52

36

16

Preddvor

29

28

1

Radovljica

148

160

-12

Šenčur

90

52

38

Škofja Loka

244

124

120

Trzin

51

17

34

Tržič

145

134

11

Vodice

53

28

25

Železniki

74

60

14

Žiri

52

47

5

Žirovnica

41

50

-9

Vir: Statistični urad RS

Močno selitveno gibanje

Po podatkih državnega statističnega urada smo v Sloveniji lani zabeležili najmočnejše selitveno gibanje po letu 1994. V državo se je priselilo 20.016 prebivalcev, 33 odstotkov več kot leto prej, in odselilo 13.749, skoraj 60 odstotkov več, selitveni prirast je torej znašal 6.267 prebivalcev. Med priseljenimi je bilo 18.251 tujcev in 1.765 slovenskih državljanov, med odseljenimi pa 11.046 tujcev in 2.703 državljani. Skoraj tri četrtine vseh tujcev se je priselilo zaradi zaposlitve ali sezonskega dela, kar 85 odstotkov jih je bilo iz držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije. V Sloveniji že od leta 2000 narašča priseljevanje državljanov Bosne in Hercegovine ter Srbije in Črne gore, tako je bilo tudi lani, ko jih je iz Bosne in Hercegovine prišlo 7.871 ali 83 odstotkov več kot leto prej, ter iz Srbije in Črne gore 4.447 ali tretjino več kot v letu 2005. Med priseljenimi tujci je bilo le 1.339 državljanov Evropske unije (EU – 25). Zanimivo: med priseljenimi tujci je več kot štiri petine moških. V Slovenijo se je priselilo 7.205 tujcev več, kot se jih je odselilo, selitveni prirast je bil lani že sedmo leto zapored pozitiven. Drugačno je bilo selitveno gibanje slovenskih državljanov, lani se jih je 938 več odselilo kot priselilo, negativni selitveni prirast je bil največji v zadnjih štirih letih. Med slovenskimi državljani, ki so se vrnili domov, jih je največ prišlo iz Nemčije, s Hrvaškega in iz Avstrije, največ pa se jih je odselilo v Nemčijo in v Avstrijo.

Selitveno gibanje, Slovenija, 2006

 

1995

2000

2005

2006

Priseljeni

5.879

6.185

15.041

20.016

-državljani RS

2.191

935

1.747

1.765

-tujci

3.688

5.250

13.294

18.251

Odseljeni

 

 

 

 

-državljani RS

3.372

3.570

8.605

13.749

-tujci

2.596

2.011

6.528

11.046

Selitveni prirast

 

 

 

 

- državljani RS

1.415

- 624

- 330

- 938

- tujci

1.092

3.239

6.766

7.205

Skupni prirast

2.519

2.207

5.768

7.019

Vir: Statistični urad RS

Več porok in manj razvez

Po podatkih državnega statističnega urada je bilo lani v Sloveniji 6.368 zakonskih zvez ali slabo desetino več kot leto prej, razvez pa je bilo 2.334 ali dobrih trinajst odstotkov manj kot predlani. Povprečna starost ženina in neveste ob sklenitvi zakonske zveze je vsako leto višja in že od sredine devetdesetih let presega trideset let, lani, na primer, je bil ženin v povprečju star 32,8 leta, povprečna starost neveste pa je prvič dosegla trideset let. Ženini, ki so lani prvič stopili pred matičarja, so bili v povprečju stari 30,6 leta in so bili 4,9 leta starejši kot pred tridesetimi leti, neveste pa 28,1 leta in so se v treh desetletjih v povprečju »postarale« za 5,4 leta. V Sloveniji je v primerjavi z drugimi državami, članicami Evropske unije, povprečna starost ženina in neveste ob sklenitvi prve zakonske zveze še dokaj nizka. Na Švedskem je bil predlani ženin ob sklenitvi prve poroke v povprečju star 34,1 leta in nevesta 31,5 leta, najmlajši pa so »poskakali« v zakon na Poljskem - ženini pri starosti 27,5 leta in neveste pri 25,4 leta. Stopnja prve poročnosti, to je povprečno število prvih sklenitev zakonskih zvez na žensko v starosti od 15 do 49 let, je med državami Evropske unije najnižja v Sloveniji, z nizko stopnjo pa ji sledita Madžarska in Češka.

Število razvez zakonskih zvez se je v Sloveniji deset let zapored samo zviševalo, lani se je število prvič znižalo, bilo jih je 2.334 ali dobrih trinajst odstotkov manj kot predlani. Čeprav je število razvez še vedno visoko, je v primerjavi z drugimi državami Evropske unije eno najnižjih. V Sloveniji so bile predlani na tisoč prebivalcev 1,3 razveze, manj jih je bilo le v Italiji, na Irskem in v Grčiji, največ pa v Litvi, na Češkem in v Estoniji. Zakonske zveze, razvezane lani, so v povprečju trajale 13,8 leta, ta doba se podaljšuje, hkrati pa se zmanjšuje tudi število razvez z vzdrževanimi otroki. Pri razvezah zakonskih zvez so lani štiri petine vzdrževanih otrok dodelili materam, 7,7 odstotka otrok očetom, dobro desetino pa obema staršema.

Sklenitve in razveze zakonskih zvez, Slovenija, 2006

1976

1986

1996

2005

2006

Sklenitve zakonskih zvez

15.048

10.621

7.555

5.769

6.368

Razveze zakonskih zvez

2.198

2.281

2.004

2.647

2.334

Povprečna starost ob prvi sklenitvi zakonske zveze

 

 

 

 

 

- ženina

25,7

26,0

28,2

30,6

30,6

- neveste

22,7

23,0

25,4

28,2

28,1

Vir: Statistični urad RS, Ministrstvo za notranje zadeve

Na Bledu več ločitev kot porok

Med 26 gorenjskimi občinami je bila v letu 2005 blejska edina, v kateri je bilo število ločitev celo večje od porok. V občini Jezersko je bilo razmerje izenačeno (dve proti dve), manj kot enkrat več porok kot razvez pa je bilo še v občinah Bohinj, Domžale, Jesenice, Naklo, Radovljica, Vodice in Železniki. Najugodnejše razmerje med sklenitvami in razvezami zakonskih zvez je bilo v občinah Cerklje (dve razvezi in devetnajst porok) in Lukovica (dve ločitvi in petnajst porok).

Sklenitve in razveze zakonskih zvez po občinah, 2005

Občina

Sklenitve zakonskih zvez

Razveze

Bled

24

25

Bohinj

10

7

Cerklje

19

2

Domžale

93

57

Gorenja vas – Poljane

18

6

Jesenice

55

30

Jezersko

2

2

Kamnik

114

39

Komenda

17

4

Kranj

154

65

Kranjska Gora

22

8

Lukovica

15

2

Medvode

53

23

Mengeš

27

12

Moravče

19

7

Naklo

14

10

Preddvor

11

4

Radovljica

39

30

Šenčur

35

8

Škofja Loka

64

23

Trzin

14

4

Tržič

60

24

Vodice

8

5

Železniki

9

7

Žiri

8

3

Žirovnica

12

6

 Vir: Statistični urad RS

V dveh občinah manj prebivalcev kot leta 1991

Po podatkih državnega statističnega urada je v Sloveniji ob koncu minulega leta živelo 2.010.377 prebivalcev, od tega 986.982 moških in 1.023.395 žensk. Število moških se je v primerjavi z letom prej povečalo za 5.517, število žensk pa za 1.502. V zadnjih štirih letih (od konca leta 2002 do konca leta 2006) je število prebivalcev poraslo v 113 občinah od skupno 193, najbolj, za 12,1 odstotka, se je povečalo v občini Dol pri Ljubljani. V vseh ostalih občinah je število prebivalcev stagniralo ali upadlo, najbolj v občini Hodoš. Ob koncu leta 2006 je v ljubljanski in mariborski občini živela skoraj petina vsega prebivalstva v Sloveniji, več kot 30.000 prebivalcev pa je živelo le še v občinah Kranj, Koper, Celje, Novo mesto, Nova Gorica, Velenje, Domžale in Slovenska Bistrica. Najmanj prebivalcev, vsega 343, je živelo v občini Hodoš, manj kot 800 prebivalcev pa so štele še občine Osilnica, Solčava, Kobilje, Kostel in Jezersko.

Med šestindvajsetimi gorenjskimi občinami se je od popisa prebivalstva leta 2002 do konca minulega leta število najbolj povečalo v občinah Jezersko (za 10,6 odstotka), Vodice (8,9), Trzin (8,1), Domžale (7,4) in Komenda (7,3), najmanj se je v občinah Bohinj (za 0,1 odstotka), Preddvor in Žiri (1,0) ter Škofja Loka, Tržič in Železniki (1,1), skromen porast pa so beležili še v občinah Jesenice (1,3), Mengeš (2,3), Bled (2,5) in Kranjska Gora (2,9). Jesenice in Kranjska Gora sta edini občini, ki sta imeli ob koncu lanskega leta manj prebivalcev kot ob popisu 1991. leta. Lani se je v primerjavi z letom prej število prebivalcev zmanjšalo v treh občinah – Bohinj, Jesenice in Žiri.

Število prebivalcev po občinah

Občina

Popis 1991

Popis 2002

31.12.2006

Indeks 2002/2006

Slovenija

1.965.986

1.964.036

2.010.377

102,4

Bled

10.979

10.899

11.176

102,5

Bohinj

5.201

5.222

5.274

100,1

Cerklje

5.753

6.369

6.692

105,1

Domžale

26.927

29.902

32.105

107,4

Gorenja vas - Poljane

6.339

6.877

7.111

103,4

Jesenice

22.548

21.620

21.891

101,3

Jezersko

659

638

706

110,6

Kamnik

24.734

26.477

27.637

104,4

Komenda

4.032

4.451

4.777

107,3

Kranj

50.863

51.225

53.209

103,9

Kranjska Gora

5.512

5.247

5.398

102,9

Lukovica

4.350

4.972

5.198

104,5

Medvode

12.722

14.161

14.767

104,3

Mengeš

6.201

6.662

6.819

102,3

Moravče

4.034

4.508

4.750

105,4

Naklo

4.497

4.899

5.079

103,7

Preddvor

2.850

3.200

3.232

101

Radovljica

18.106

18.164

18.492

101,8

Šenčur

7.563

8.531

7.966

93,4*

Škofja Loka

20.843

22.093

22.333

101,1

Trzin

2.673

3.385

3.659

108,1

Tržič

14.975

15.151

15.315

101,1

Vodice

3.505

3.872

4.216

108,9

Železniki

6.416

6.811

6.884

101,1

Žiri

4.705

4.868

4.919

101

Žirovnica

3.879

4.071

4.225

103,8

* posledica priključitve Hrastja h Kranju

Vir: Statistični urad Republike Slovenije in lastni izračuni

V občini Gorenja vas - Poljane najmlajše prebivalstvo

Prebivalstvo v Sloveniji se podobno kot v ostalih evropskih državah stara, glavna razloga za to sta upadanje rodnosti in podaljševanje življenjske dobe prebivalstva. Na staranje prebivalstva dobro kažeta povprečna starost prebivalstva in indeks staranja kot razmerje med starim in mladim prebivalstvom, pomnoženo s sto. Čim nižji je indeks, tem večji je delež mladih, in čim višji je, tem več je starejših.

Povprečna starost prebivalstva v Sloveniji se je v zadnjih štirih letih zvišala za 1,2 leta in je ob koncu leta 2006 znašala 40,8 leta, pri tem pa so bili moški v povprečju stari 39,2 leta, ženske pa 42,5 leta. Prebivalstvo je bilo med vsemi slovenskimi občinami v povprečju najstarejše v občini Kostel (48,1 leta) in najmlajše v občini Gorenja vas – Poljane (36,7 leta). In kako je bilo na Gorenjskem? Poleg gorenjevaške občine imajo dokaj mlado prebivalstvo še občine Moravče (37,1), Komenda (37,7) Železniki (37,9) in Lukovica (37,9), v povprečju najstarejše pa je v občinah Kranjska Gora (43,4), Bohinj (42,2), Bled (41,8), Žirovnica (41,6), Jezersko (41,6) in Radovljica (41,5).

Tudi indeks staranja se je v preteklem letu v Sloveniji znova povečal, za 3,2 indeksne točke, in je dosegel vrednost 113,7. To pomeni, da je ob koncu leta na 100 prebivalcev, starih manj kot 15 let, živelo skoraj 114 ljudi, starih 65 let in več. Ugodna starostna sestava prebivalstva bi bila ob indeksu 40, v Sloveniji se je nazadnje gibal okoli te vrednosti v drugi polovici devetdesetih let 20. stoletja. Po letu 2000 v Sloveniji ni bilo več občine z vrednostjo indeksa pod 50, ob koncu leta 2006 pa je bilo le še 16 občin z vrednostjo pod 80, med njimi z Gorenjskega občine Moravče (67,8), Trzin (69,4), Komenda (70,5), Gorenja vas – Poljane (71,4), Vodice 75,9 in Lukovica (76,4). Najvišji indeks staranja ima občina Kranjska Gora (157,9), visokega pa še Bohinj (137,4), Žirovnica (127,6), Radovljica (127,4) in Bled (127,1).

Povprečna starost prebivalstva in indeks staranja po občinah

Občina

Povprečna starost (31. 12. 2006)

Indeks staranja

 

Moški

Ženske

Skupaj

 

Slovenija

39,2

42,5

40,8

113,7

Bled

40,1

43,5

41,8

127,1

Bohinj

40,3

44

42,2

137,4

Cerklje

36,8

40

38,5

81,3

Domžale

37,1

40

38,6

80,9

Gorenja vas – Poljane

35,4

38

36,7

71,4

Jesenice

39,3

42,2

40,7

111,2

Jezersko

40,4

42,8

41,6

111,5

Kamnik

37,6

40,9

39,3

94,9

Komenda

36,3

38,8

37,7

70,5

Kranj

38,7

42,3

40,6

113,1

Kranjska Gora

42

44,7

43,4

157,9

Lukovica

36,4

39,5

37,9

76,4

Medvode

39,2

42

40,6

109,7

Mengeš

37

40,2

38,7

82,9

Moravče

36,1

38,2

37,1

67,8

Naklo

37,6

40,8

39,2

86,2

Preddvor

38,1

41

39,5

101,6

Radovljica

39,6

43,3

41,5

127,4

Šenčur

37,4

39,4

38,4

81,7

Škofja Loka

37,5

40,6

39,1

90,9

Trzin

37,4

39,7

38,6

69,4

Tržič

38,8

42,3

40,6

111,2

Vodice

37,3

39,1

38,2

75,9

Železniki

36,1

39,8

37,9

84,2

Žiri

37,5

41

39,3

96,4

Žirovnica

39,7

43,4

41,6

127,6

Vir: Statistični urad Republike Slovenije

 

Delovno aktivno prebivalstvo po občinah, primerjava 2002 – 2007

Občina

Delovno aktivno prebivalstvo

 

avgust 2002

avgust 2007

Indeks

Slovenija

782.573

854.585

109,2

Bled

3.918

3.944

100,7

Bohinj

1.376

1.388

100,9

Cerklje

2.112

2.553

120,9

Domžale

10.451

10.931

104,6

Gorenja vas – Poljane

1.167

1.289

110,5

Jesenice

7.407

7.429

100,3

Jezersko

149

101

67,8

Kamnik

7.783

8.283

106,4

Komenda

899

1.367

152,1

Kranj

25.514

25.042

98,2

Kranjska Gora

1.371

1.450

105,8

Lukovica

806

913

113,3

Medvode

3.220

3.803

118,1

Mengeš

2.573

2.852

110,8

Moravče

496

668

134,7

Naklo

2.652

2.469

93,1

Preddvor

579

672

116,1

Radovljica

6.152

7.031

114,3

Šenčur

1.156

1.782

154,1

Škofja Loka

8.820

9.094

103,1

Trzin

3.340

6.063

181,5

Tržič

3.701

3.446

93,1

Vodice

569

769

135,1

Železniki

2.549

2.509

98,4

Žiri

1.984

2.047

103,2

Žirovnica

416

614

147,6

Vir: Statistični urad RS

 

Najvišja brezposelnost v tržiški občini

 

V Sloveniji je bilo avgusta letos 854.585 delovno aktivnih prebivalcev, od tega je bilo 767.050 zaposlenih v podjetjih, družbah, organizacijah in pri samozaposlenih, 46.598 samostojnih podjetnikov, 34.076 kmetov in 6.861 ljudi, ki opravljajo osebno poklicno delo.

 

Število zaposlenih po občinah, avgust 2007

Občina

Delovno aktivno prebivalstvo

Zaposleni

Samozaposleni

 

 

 

Samostojni podjetniki

Osebno poklicno delo

Kmetje

Slovenija

854.585

767.050

46.598

6.861

34.076

Bled

3.546

3.181

272

26

67

Bohinj

1.388

1.113

140

7

128

Cerklje

2.553

2.180

175

5

193

Domžale

10.931

9.734

896

150

151

Gorenja vas – Poljane

1.289

941

130

7

211

Jesenice

7.429

7.042

333

32

22

Jezersko

101

73

12

1

15

Kamnik

8.283

7.143

695

64

381

Komenda

1.367

1.155

141

9

62

Kranj

25.042

23.391

1.192

173

286

Kranjska Gora

1.450

1.281

123

5

41

Lukovica

913

660

123

4

126

Medvode

3.803

3.341

330

31

101

Mengeš

2.852

2.558

237

30

27

Moravče

668

422

84

3

159

Naklo

2.469

2.282

120

8

59

Preddvor

672

530

79

6

57

Radovljica

7.031

6.384

480

58

109

Šenčur

1.782

1.445

209

7

121

Škofja Loka

9.094

8.311

492

65

226

Trzin

6.063

5.928

102

19

14

Tržič

3.446

3.017

314

27

88

Vodice

769

558

108

8

95

Železniki

2.509

2.247

119

12

131

Žiri

2.047

1.865

95

12

75

Žirovnica

614

513

73

9

19

Vir: Statistični urad RS

 

V novejši zgodovini je bilo največ registrirano brezposelnih leta 1993, takrat jih je bilo 137.142. V letu 2002 je število prvič padlo pod mejo sto tisoč, oktobra lani jih je bilo 81.302, oktobra letos pa le še 69.500. Stopnja registrirane brezposelnosti v državi se zmanjšuje. Junija 2004 je bila 10,2-odstotna, leto kasneje 9,8-odstotna, junija lani 9,3-odstotna in junija letos le še 7,5-odstotna. Na območju kranjske območne službe zavoda za zaposlovanje se je v tem obdobju znižala s 7,4 na 4,7 odstotka in je najnižja v primerjavi z vsemi drugimi območnimi zavodi. Poglejmo še po upravnih enotah! Na območju jeseniške upravne enote se je stopnja registrirane brezposelnost v treh letih (junij/2004 – junij/2007) znižala z 11 na 5,1 odstotka, v kranjski s 7,3 na 5,5, v radovljiški s 6,6 na 3,6, v škofjeloški s 4,3 na 3 in v tržiški z 9,7 na 6,7 odstotka. Vse gorenjske občine so po stopnji registrirane brezposelnosti pod državnim povprečjem, še najvišja je bila junija letos v občinah Tržič (6,7 odstotka), Kranj (5,9), Medvode (5,8), Domžale (5,3), Jesenice (5,2) in Mengeš (5,2), najnižja pa v občinah Žiri (2,1 odstotka), Gorenja vas – Poljane (2,3), Železniki (2,5), Bohinj (2,6) in Gorje (2,9).

 

Stopnja registrirane brezposelnosti po občinah

Občina

junij 05

junij 06

junij 07

Slovenija

9,8

9,3

7,5

Bled

6

5,5

3,9

Bohinj

2,9

3,5

2,6

Cerklje

5,1

5,1

4,1

Domžale

7,1

6,9

5,3

Gorenja vas – Poljane

2,6

2,3

2,3

Gorje

 -

-

2,9

Jesenice

10,5

8,4

5,2

Jezersko

6,8

7,3

4,1

Kamnik

6,4

6,5

4,5

Komenda

5,7

4,9

4,4

Kranj

8,3

8

5,9

Kranjska Gora

7,1

7,1

5,4

Lukovica

5,4

5,9

4,7

Medvode

5,7

5,7

5,8

Mengeš

7,3

7,3

5,2

Moravče

5,5

4,8

4,1

Naklo

5,7

6,7

4,9

Preddvor

5,8

5,5

4,5

Radovljica

5,8

5,9

3,8

Šenčur

5,8

5,5

4,7

Škofja Loka

5,4

4,8

3,5

Trzin

5,4

5,4

4,5

Tržič

9

8,1

6,7

Vodice

4

4,7

4,4

Železniki

2,9

3

2,5

Žiri

2,8

2,9

2,1

Žirovnica

6,2

5,5

4,2

Vir: Statistični urad RS

 

Med gorenjskimi občinami se je v zadnjem letu (oktober 2006 – oktober 2007) število registrirano brezposelnih povečalo v dveh gorenjskih občinah, v cerkljanski in moravški, le malenkostno se je znižalo v občini Medvode, najbolj občutno pa je upadlo v občinah Jezersko, Bled in Jesenice.

 

Število registrirano brezposelnih po občinah

Občina

oktober 07

oktober 06

Indeks

Slovenija

69.500

81.302

85,5

Bled

136

253

53,8

Bohinj

69

93

74,2

Cerklje

125

124

100,8

Domžale

813

1.015

80,1

Gorenja vas – Poljane

66

69

95,7

Gorje

38

-

-

Jesenice

538

763

70,5

Jezersko

9

17

52,9

Kamnik

572

772

74,1

Komenda

97

101

96

Kranj

1.427

1.689

87,3

Kranjska Gora

128

155

82,6

Lukovica

101

134

75,4

Medvode

383

387

99

Mengeš

170

226

75,2

Moravče

99

98

101

Naklo

111

124

89,5

Preddvor

58

68

85,3

Radovljica

324

429

75,5

Šenčur

153

179

85,5

Škofja Loka

340

473

71,9

Trzin

74

96

77,1

Tržič

438

506

85,6

Vodice

80

91

87,9

Železniki

87

99

87,9

Žiri

52

59

88,1

Žirovnica

78

92

84,8

Vir: Zavod za zaposlovanje RS

 

V Bohinju in Tržiču pod sedemsto evrov

 

V Sloveniji je junija letos povprečna neto plača zaposlenih znašala 817 evrov in je bila za 7,4 odstotka višja kot v enakem lanskem mesecu. Na Gorenjskem so državno povprečje presegli v petih občinah – Cerklje (1.039 evrov), Kranj (843), Moravče (864), Naklo (835) in Šenčur 825). Cerklje so po neto plačah zaposlenih edina občina, ki je presegla mejo tisoč evrov, občini Bohinj (677 evrov) in Tržič (684) pa sta bili edini, kjer je bilo povprečje pod sedemsto evrov. V zadnjem letu, med lanskim in letošnjim junijem, so neto plače najbolj porasle v občinah Komenda (za 29,1 odstotka), Moravče (15,5), Trzin (14,3), Bohinj (12,3), Naklo (10,6) in Domžale (10,1). Na Jezerskem so se plače v zadnjem letu celo znižale.

 

Povprečna neto plača (v evrih) po občinah

Občina

junij 06

junij 07

Indeks

Slovenija

761

817

107,4

Bled

724

768

106,1

Bohinj

603

677

112,3

Cerklje

1.003

1.039

103,6

Domžale

716

788

110,1

Gorenja vas – Poljane

705

775

109,9

Gorje

-

704

-

Jesenice

732

788

107,6

Jezersko

757

731

96,6

Kamnik

679

723

106,5

Komenda

605

781

129,1

Kranj

793

843

106,3

Kranjska Gora

720

788

109,4

Lukovica

694

751

108,2

Medvode

726

766

105,5

Mengeš

736

746

101,4

Moravče

748

864

115,5

Naklo

755

835

110,6

Preddvor

670

715

106,7

Radovljica

688

742

107,8

Šenčur

754

825

109,6

Škofja Loka

714

776

109,4

Trzin

673

769

114,3

Tržič

642

684

106,5

Vodice

695

702

101

Železniki

721

762

105,7

Žiri

696

740

106,3

Žirovnica

721

760

105,4

Vir: Statistični urad RS in lastni izračuni

 

Tri petine več avtomobilov kot leta 1992

 

Ob koncu leta 2006 je bilo v Sloveniji registriranih več kot 980.000 osebnih avtomobilov (brez specialnih osebnih avtomobilov), kar je dva odstotka več kot leto prej in kar 62 odstotkov več kot leta 1992. Število avtobusov (2.277) je bilo v primerjavi z letom 2005 večje za en odstotek, v primerjavi z letom 1992 pa manjše za 15 odstotkov. Najbolj se je povečalo število tovornih vozil, lani jih je bilo že skoraj 74.000, pet odstotkov več kot predlani in še enkrat več kot leta 1992. Podobna rast je bila tudi pri tovornih priklopnih vozilih, teh je bilo lani registriranih več kot 19.000, kar je osem odstotkov več kot leto prej in 113 odstotkov več kot 1992. leta. Povečuje se tudi delež vozil, ki za pogon uporabljajo plinsko olje (dizelsko gorivo). Leta 1992 je kar 91 odstotkov vseh osebnih avtomobilov uporabljalo za pogon bencin in osem odstotkov plinsko olje, lani je na bencin vozilo tri četrtine vozil, na plinsko olje 24 odstotkov, na druge oblike goriva pa manj kot en odstotek.

 

Cestna vozila, Slovenija, 31. decembra 2006

Vrsta vozila

Število vozil

Število vozil v uporabi fizičnih oseb

Kolesa z motorjem

34.392

32.363

Motorna kolesa

18.801

18.084

Osebni avtomobili

980.261

931.138

Specialni osebni avtomobili

5.306

1.542

Avtobusi

2.277

471

Tovornjaki

57.051

28.474

Delovna motorna vozila

3.506

454

Vlačilci

7.168

3.483

Specialni tovornjaki

5.913

2.826

Traktorji

86.306

84.295

Priklopniki

12.937

7.835

Polpriklopniki

6.260

3.114

Bivalni priklopniki

8.356

7.619

Traktorski priklopniki

6.763

5.811

Vir: Statistični urad RS

 

   

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / petek, 5. december 2008 / 07:00

Predsednik sprejel invalide

Ob mednarodnem dnevu invalidov 3. decembru je predsednik države Danilo Türk na Brdu sprejel predstavnike invalidskih organizacij.

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Brdo - nova prestolnica Evrope

Leto je naokoli in napočil je čas za letopis. Letopis Gorenjska 2007 je že štirinajsti po vrsti.

Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Radovljičani častili Linharta

December 2006

Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Slava tolarju, čast evru

Januar 2007

Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Jerman med slavnimi smukači

Februar 2007

Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Rusi na Jesenicah

Marec 2007