Gozdovi v Kokri so slabo odprti
V gozdno gospodarski enoti Kokra je z gozdnimi prometnicami odprta le polovica gozdov. V zadnjih dvajsetih letih niso zgradili niti ene nove gozdne ceste, a tudi za naprej kaže bolj slabo.
Kokra – V kranjski območni enoti zavoda za gozdove so pripravili osnutek gozdnogospodarskega načrta enote Kokra za obdobje 2011–2020. Načrt bo vse do 29. junija vsak delovni dan od 7. do 9. ure javno razgrnjen v prostorih krajevne enote Jezersko – Kokra, dotlej pa bo na ogled tudi na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V sredo ob pol osmih zvečer bo v prostorih krajevne skupnosti v osnovni šoli v Kokri še javna obravnava. Lastniki gozdov in drugi zainteresirani lahko dajo predloge in pripombe na načrt med javno razgrnitvijo in na javni obravnavi, na zavod za gozdove pa jih lahko pošljejo tudi po elektronski ali navadni pošti.
Za slovenske razmere velika gozdna posest
Kot sta povedala Ivan Srečnik, vodja krajevne enote Jezersko - Kokra, in Anton Traven, vodja revirja Kokra, gozdno gospodarska enota Kokra obsega 5.412 hektarjev, od tega 3.804 hektarje gozdov. Dobrih 83 odstotkov gozdov je v zasebni lasti, 16 odstotkov v državni, preostalo v občinski. Vsak od 211 zasebnih lastnikov ima v povprečju več kot 18 hektarjev gozda, kar je za gorenjske in slovenske razmere zelo velika gozdna posest. Še vedno je skoraj dve tretjini posestnikov z manj kot enim hektarjev gozda, a imajo posestniki z več kot tridesetimi hektarji gozda v lasti dobrih 87 odstotkov celotne gozdne površine. Več kot tretjina je varovalnih gozdov. Lesna zaloga se je v minulih desetih letih povečala s 328 na 395 kubičnih metrov na hektar, kar je posledica premajhnega poseka, deloma pa tudi spremenjene metodologije.
Vse več debelega lesa
V enoti so glavni problemi premajhen posek drevja, slaba odprtost gozdov, prevelik delež debelega drevja in premajhen delež mladovja, visok stalež divjadi, ki z objedanjem in lupljenjem poškoduje mladovje in drogovnjake, velik delež varovalnih gozdov, oteženo pomlajevanje jelke ter zmanjševanje števila prebivalstva in staranje kmetov. »Če se posek ne bo povečal, se bo v prihodnje delež debelega drevja še okrepil, s tem pa se bo povečevala tudi ekonomska škoda. Trgovci ne marajo več kot petdeset centimetrov debelih hlodov, v Avstriji, kamor se proda tudi veliko lesa iz doline Kokre, sploh nimajo več žag, ki bi omogočale razrez tako debelih hlodov,« je dejal Ivan Srečnik in poudaril, da bi v obdobju 2001–2010 v enoti lahko posekali 134 tisoč kubičnih metrov drevja, a so dejansko le 59 tisoč »kubikov«. Eden od razlogov za to je tudi slaba odprtost gozdov, z gozdnimi prometnicami jih je odprta manj kot polovica, spravilne razdalje so večinoma daljše od štiristo metrov. V zadnjih dvajsetih letih v enoti niso zgradili niti ene nove gozdne ceste, v obdobju 2000-2010 so zgradili ali obnovili le 17 kilometrov vlak. »Lastniki gozdov se v okviru razpisa iz programa razvoja podeželja prijavljajo za nakup gozdarske mehanizacije in za urejanje vlak, ne pa za gozdne ceste. Tudi večji posestniki so ekonomsko prešibki, da bi gradili ceste, posojila pa si v sedanjih razmerah nihče ne upa najeti,« ugotavlja Ivan Srečnik in dodaja, da Kokra tudi v »zlatih časih« za gozdarstvo v primerjavi z nekaterimi drugimi območji ni dobila veliko novih gozdnih prometnic – verjetno zato ne, ker bi bila gradnja kljub veliki lesni zalogi zelo zahtevna in draga. Kar zadeva divjad, se je odstrel sicer povečal, vendar je v lovišču vse več nemira ne samo poleti, ampak tudi pozimi. Travne površine so se zaradi zaraščanja zmanjšale, manj je tudi mladih gozdnih sestojev, na katere je »pritisk« divjadi zato še toliko večji.
Lastniki bi lahko sekali bistveno več
Z načrtom za prihodnjih deset let povečujejo možni posek s 134 na 193 tisoč kubičnih metrov. Načrtujejo tudi bolj aktivno gospodarjenje z varovalnimi gozdovi, okrepitev deleža listavcev, obnovo 22 hektarjev gozdov, negovalna dela na 165 hektarjih površine in gradnjo 7,9 kilometra gozdnih cest ter gradnjo in rekonstrukcijo 20 kilometrov vlak. »Bolj aktivno gospodarjenje v varovalnih gozdovih lahko pričakujemo le, če bo država krila višje stroške dela,« pravi Ivan Srečnik in dodaja, da bi bilo najbolj potrebno zgraditi tri kilometre dolgo cesto iz doline Vobence v območje Starca, poldrugi kilometer ceste od Suhadolnika do Stare Povšne ter enako dolgo cesto od Planjave v smeri proti Robleku. S tem bi se skrajšale spravilne razdalje, manj pa bi bilo tudi vlačenja lesa po tleh.