Zakaj so gostilne prazne - psihološka razlaga

Besedilo: Mag. Silvana Gasar
ponedeljek, 17. december 2007 / 06:00

Za razlaganje in napovedovanje vedenja ljudi je gotovo najbolj pristojna psihologija. Kljub temu pa mi ob vseh razpravah o praznih gostilnah niti v enem od množičnih medijev ni uspelo zaslediti mnenja psihologa. Izredno čudno! Bom pač jaz dregnila v osje gnezdo.

Pri znanstvenih eksperimentih velja naslednje: spremeniš samo en dejavnik, vse drugo pustiš enako kot prej, potem pa opazuješ, kaj se je spremenilo. Če se je kaj spremenilo, je vzrok lahko samo ta dejavnik. Pa poglejmo, kakšni so rezultati eksperimentiranja na gostinskih lokalih, kajti naša država si je privoščila točno to (o etičnosti eksperimentiranja na ljudeh pa kdaj drugič). Po uvedbi evra se je ponudba lokalov nekoliko podražila, vendar v naslednjih mesecih ni bilo bistvenega upada obiska. Približno pol leta kasneje je začel veljati protikadilski zakon. Izrazito hkrati s tem se je obisk lokalov spremenil – najprej ne toliko v prometu kot v tem, kam so gostje šli. Številni gostje so se preselili na terase in vrtove, notranji prostori so samevali. Lokali brez teras in vrtov so v tem času že zaznali očiten upad obiska. Z vse večjimi ohladitvami je bilo tudi gostov na terasah vse manj – upad prometa so občutili tudi drugi lokali. Ker se v tem času v poslovanju lokalov ni spremenilo nič drugega, ni nobenega dvoma, da je glavni razlog upada prav protikadilski zakon. Dodam lahko le še to: če bi ta zakon sprejeli sredi najhujše zime, bi se upad obiska pokazal še veliko bolj očitno. Zdaj veste, zakaj so ga šli uvajat v najtoplejšem času!

Zagovorniki protikadilskega zakona trdijo, da upada obiska ni, da je komaj opazen. To trdijo samo na podlagi svojih laičnih opažanj, opažanja drugih pa razglašajo za neznanstvena in neveljavna. Kje je tu logika?! Velikokrat se sklicujejo samo na Ljubljano, na čas kosila in nekaj posameznih restavracij, ki ponujajo hrano ali pa so znane kot najbolj obiskane. Temu znanstveniki rečemo »nereprezentativnost vzorca«. Z nekaj lokali, ki so jo še najbolje odnesli, pač ne morete ugotoviti, kaj velja za vse lokale v Sloveniji! Na območju Gorenjske in Ljubljane sem sama opazila naslednje: 1. večini lokalov je obisk upadel, 2. najbolje so jo odnesli lokali, ki ponujajo hrano ali plesno zabavo, najslabše pa tisti, ki nimajo teras in ponujajo samo pijačo, 3. veliko bolje so jo odnesli lokali velikih ali turističnih mest, znatno najslabše pa se godi malim »vaškim« bifejem. Recimo, da moja opažanja niso nič vredna, ker ni šlo za znanstveno raziskavo. Zakaj pa ne bi verjeli izjavam gostincev? Mislite, da so skovali načrtno zaroto usklajenega laganja javnosti? Zakaj le? Saj se da dokaj hitro zbrati podatke, jih statistično obdelati in preveriti, kaj je res. Pravijo, da še ni uradnih statistik o učinkih zakona in moramo nanje počakati. Zakaj pa jih ni?! Sicer pa vseeno, če jih ni. Očitno ne znajo ali nočejo točno ugotoviti niti tega, kolikšen delež državljanov je kadilcev. Kako bodo pa ugotovili kaj bolj zapletenega?! Sploh pa odkritjem raziskav, ki jih financira naročnik, ki ima v tem »osebne« interese, ni verjeti. Saj vemo, kako gre to: če raziskava ne bo nakazovala takih odkritij, kakršna hoče naročnik, bo pač ukinil njeno financiranje in našel drugega izvajalca, ki bo »odkril« želeno.

In kot četrto, pa nikakor ne zadnje. Zagovorniki protikadilskega zakona pravijo, da je upad prometa samo začasen, da se bo stanje kmalu normaliziralo. Njihov edini argument je sklicevanje na Irsko. Res pametno, ko smo pa Slovenci tako podobni Ircem kot pes mački! O tem, kako je v Avstriji in Italiji, s katerima imamo veliko več skupnega, pa modro molčijo. Očitno imamo opravka z »jasnovidci«, saj se nihče od teh, ki tako suvereno napovedujejo prihodnje poslovanje lokalov in vedenje kadilcev, ne opira na odkritja raziskav o nikotinski zasvojenosti – govorim seveda o visoko kvalitetnih, večinoma laboratorijskih raziskavah svetovno priznanih genetikov, biologov, zdravnikov, nevrologov, psihologov ipd. Rezultatov nekakšnih »anketic« na dijakih ene naših srednjih šol kot znanstvenica nikakor ne morem jemati resno. O tem, kaj o nikotinski zasvojenosti pravi resna znanost, pa prihodnjič.