KPZ Aeternum - Še zadnja vaja pred nastopom na slovesni akademiji ob peti obletnici (Foto: Gorazd Kavčič)

Pet let v večnost

Komorni pevski zbor Aeternum je novembra praznoval pet let obstoja, njegov dirigent Aco Biščevič pa je letos prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo.

Večnost se ne ozira na čas. Prvih pet let večnosti (ime zbora Aeternum latinsko namreč pomeni večnost) je namreč minilo tako hitro, da gre temu komaj verjeti. Dirigent zbora Aco Biščevič, sicer študent glasbene pedagogike na Akademiji za glasbo v Ljubljani, in Bine Trilar, kot pevec basist, sicer pa od letos tudi novi predsednik zbora, tokrat pa na temo uspešnega škofjeloškega zbora oba moja sogovornika, se prvih vaj in nastopov spominjata, kot bi bili še včeraj. Je zbor pred petimi leti zbor nastal, kot nekakšen odgovor na praznino, ki je nastala ob tem, da mladi, željni petja preprosto niso imeli pravega zbora, kjer bi lahko preizkušali svoje pevsko znanje? »Škofja Loka z obema dolinama ima velik potencial mladih pevcev in mislim, da bi lahko na loškem delovalo kar nekaj kvalitetnih zborov. Zanimanje mladih lahko vidimo tudi na naših koncertih, saj je vsaj polovica poslušalcev vedno naših let,« o mladem pevskem potencialu in svojem zboru, v katerem je starostno povprečje članov kakih 25 let, razmišlja Aco Biščevič, ki je pred petimi leti dal tudi prvo pobudo za ustanovitev novega zbora. Da je potreboval zbor, ki bi na koncertu v cerkvi spremljali prijateljico sopranistko, ki je izvajala neko Mozartovo skladbo. Zbral je nekaj prijateljev, znancev, pevcev in pevk, ki so svoje delo opravili tako dobro, da misel na novi zbor postala vse bolj izvedljiva … »Z Acom se že dolgo nisva videla, ko je bil enkrat na obisku pri mojem bratu, sicer čelistu, mi je takoj dejal, ti boš pa pri meni pel. In sem bil zraven, v zboru. Sicer pa sva generacija, bila sva skupaj v porodnišnici, vrtcu, osnovni šoli …,« ima svoj vstop v zbor v spominu Bine Trilar, ki je pevske izkušnje pred tem že nabiral v zboru v Ljubljani in pri Sv. Duhu. Ne, dirigent ni nikoli delal avdicij, saj v zbor ponavadi vabi pevce in pevke, ki jih pozna oziroma sliši za njih, da obetajo.

Ko je Aeternum začel delovati, je bil Aco še srednješolec in ko je spomladi leta 2005 na Naši pesmi v Mariboru z zborom dosegel srebro, sam pa je postal tudi najperspektivnejši mladi zborovodja, je bil še na začetku študija na akademiji. »Spominjam se profesorja, ki me je pred celo predavalnico poklical do katedra mi čestital in se me ogledoval, češ da te spoznam, po predavanju pa, da naj se le oglasim kaj pri njem. Da, z avtoriteto v zboru pevcev in pevk podobnih let nikoli ni imel problema. Smo odlična ekipa in se dobro razumemo med seboj, tako da neka velika komanda niti ni potrebna. Vsi vemo, za kaj in kaj delamo v zboru. No Aca, ki je na neki način zelo samosvoj človek, včasih malo nazaj držimo,« v šali pove Bine, ki predseduje zboru, v katerem trenutno poje okrog dvajset ljudi, ki prihajajo pretežno s Škofjeloškega, pa tudi iz drugih koncev Gorenjske.

Je mladost v zboru bonus za dirigenta? »Mislim, da je. Mladost in želja po učenju novih in novih pevskih znanj veliko pomenita, saj ponavadi sestavljamo programe z zahtevnejšimi skladbami, za katere je potrebno res veliko in temeljito delati,« pravi Aco. Program pesmi, ki ga vsako leto izbira Aco, je največkrat v povezavi s staro glasbo. Skladatelji iz baroka in romantike so mu najbližji … »Naš priljubljeni je Bach in smo eden redkih, če ne edini zbor v Sloveniji, ki vsako leto pripravi vsaj eno njegovo skladbo,« dodaja Aco. Bach pa je všeč tudi poslušalstvu, saj je na njihovih koncertih avditorij vedno poln. »No, v zadnjem času smo naštudirali tudi nekaj ljudskih, saj je želja na raznih nastopih, kamor nas povabijo, da zapojemo tudi take pesmi. Zato smo namenili čas pred in po odmoru za ljudske pesmi. Vsakič tako naštudiramo eno skladbo, tako da je tudi naš repertoar ljudskih vedno daljši,« je dodal Bine.

Vadijo v odličnih razmerah v Stari Loki v Fari, razna tekmovanja jih niti ne zanimajo preveč, saj se z glasbo in petjem vendarle ne da tekmovati. Je kvalitetna ali pa ne. »Pomembneje se mi zdi pripravljati posamezne glasbene projekte, kot pa izgubljati čas za študij pesmi za nastope na tekmovanjih,« meni Aco, Bine pa dodaja, da so tekmovanja najbrž koristna predvsem v tem, da zbor slišijo tudi drugod po Sloveniji in Evropi. Kot sta oba povedala ima za zbor velik posluh župan Igor Draksler, prav tako pa jim ob koncertih pomagajo pokrovitelji. Nekaj denarja so zaslužili tudi, ko so pred nedavnim za Radio Slovenija posneli baročno mašo. Letos so že zapeli v Münchnu, za Železnike so pripravili odmevni dobrodelni koncert, na katerem so zbrali 3.800 evrov, nastopili so na odprtju razstave v Ljubljani, osrednji dogodek pa je bila slavnostna akademija ob peti obletnici, konec novembra v starološki cerkvi. Tudi sami bodo posneli ploščo, vendar zaenkrat predvsem za promocijske namene oziroma, kot bi se reklo, da imajo kaj »z rok za dat'«, ko jih na nastopih v tujini sprašujejo po njihovih posnetkih.

Na slavnostnem koncertu v Stari Loki je vse čestitke prejemal tudi dirigent Aco Biščevič, ki je spomladi, ko je bil še v tretjem letniku, prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Januarja je z zborom Aeternum v zavodu sv. Stanislava izvedel nekaj Bachovih kantat, njegov mentor pa je bil docent Marko Vatovec. »Na koncertu so sodelovali instrumentalisti, študentje akademije in izvrstni pevci, kot so Marko Fink, Monika Bohinc, Kristina Bitenc, Metod Palčič, Saška Kolarič …,« je zadovoljen Aco, ki o nagradi razmišlja kot o veliki spodbudi za nadaljnje delo. V zadnjih dvajsetih letih je šele četrti z oddelka za glasbeno pedagogiko, ki je prejel tako nagrado. In prav vsi doslej nagrajeni so postali kasneje profesorji na akademiji. »Ne upam si razmišljati o tem. Najprej moraš biti odličen glasbenik …, potem je mogoče razmišljati v takih smereh,« je skromen Biščevič, ki se bo po končani akademiji najbrž odpravil v tujino. »Šel bom pogledat na nekaj akademij in se lotil še kakšnega študija, dirigiranja, petja, mogoče nemščine …,« razmišlja Aco. Kaj pa njegov Aeternum? »Če bom študiral kje »v bližini« in se bom čez vikende vračal domov, potem bom še vedno vodil zbor, sicer pa bomo našli zamenjavo.«

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / sreda, 9. november 2016 / 10:37

Zahvala za človekoljubno dejanje

Na osrednji slovesnosti Območnega združenja Rdečega križa Kranj so v Preddvoru podelili priznanja krvodajalcem in prostovoljcem. Med prejemniki je bilo 46 jubilantov, ki so kri darovali od 50- do 130-...

Objavljeno na isti dan


Bohinj / četrtek, 3. april 2014 / 13:33

Podpora novemu smučišču, LIP išče garancijo za les

Predstavniki vlade so se med petkovim obiskom na Gorenjskem sestali z investitorjem v novo smučarsko središče 2864 Bohinj in se ustavili tudi v podjetju LIP Bohinj, kjer načrtujejo ureditev lesno pred...

Kronika / četrtek, 3. april 2014 / 13:32

O prostorskih in kadrovskih težavah

Minister za pravosodje Senko Pličanič ob pomanjkanju javnega kapitala pri reševanju prostorske problematike sodišč stavi na javno-zasebno partnerstvo.

Razvedrilo / četrtek, 3. april 2014 / 13:31

Jadra njenega življenja

»Hiš'ca ob cest' stoji, notri pa Mija spi,« je slovensko narodno malce priredila in zaigrala na harmoniko Slavka Pirc, ko je skupaj s še nekaj člani Društva upokojencev Britof - Predoslje v četrtek, 2...

Razvedrilo / četrtek, 3. april 2014 / 13:30

T' douga noč

Člani Ansambla Saša Avsenika so 5. obletnico delovanja, ki jo praznujejo letos, zaznamovali z velikim koncertom T' douga noč v dvorani Biotehniškega centra Naklo. Razprodano rojstnodnevno zabavo je po...

Kultura / četrtek, 3. april 2014 / 13:28

Razlomljeno lectovo srce

Drama Svetlane Makarovič Mrtvec pride po ljubico v koprodukciji Prešernovega gledališča in Mestnega gledališča Ptuj in režiji Jerneja Lorencija nas postavlja pred vprašanje: pristati v konformizem ali...