Pomaranče za Miklavža in adventno okrasitev

Praznična pomaranča

Pomaranče (Citrus x sinensis) so tisto sadje, ki je vedno aktualno, prav posebej pa si jih zaželimo ob praznikih. Z njimi sv. Miklavž obdaruje otročiče, prebodene s klinčki so prijetno dišeč in estetski okras adventnega, božičnega in silvestrskega časa.

Te sočne oranžne lepotičke pa pripomorejo tudi k zdravju, osvežujejo, poživljajo, preganjajo melanholijo in depresijo. Domovina pomaranč in drugih citrusov je Kitajska. Postopno so se širile proti Indiji, v Arabijo in nato v mediteranske dežele. Pomaranče so kot kislo zelje v zgodovini velikokrat rešile mornarje pred skorbutom, ki je posledica pomanjkanja vitamina C.

Za noseče ženske in plodne moške

Pomaranča vsebuje obilo zdravju koristnih snovi, kot so vitamin C, beta karotin, folna kislina, vlaknine, pektin, limonin, kalij, polifenole, zlasti flavonoide itd. Koncentracija vitamina C je precej višja v mesu pomaranče kot v njenem soku. Pomanjkanje tega vitamina lahko vodi v srčne bolezni, visok krvni tlak in rakava obolenja. V belem delu pomarančnega olupka se nahaja prehranska vlaknina pektin, ki učinkovito znižuje holesterol in uravnava krvni sladkor ter skrbi za zdravo srce. Pomaranče vsebujejo tudi folate oz. folno kislino, ki preprečuje bolezni srca in ožilja. Folati sodijo med vitamine skupine B in so pomembni za ohranjanje normalne DNK. Že z 225 ml pomarančnega soka na dan naj bi ženske dobile dovolj folne kisline, ki preprečuje prirojene napake živčevja pri še nerojenih otrocih. Folna kislina mora biti v telesu nosečnice mesec dni pred spočetjem in prve tri mesece nosečnosti. Folati naj bi imeli tudi to moč, da preprečujejo raka na črevesju, materničnem vratu in dojkah. Raka naj bi preprečeval tudi že omenjeni pektin, pa tudi vitamin C naj bi imel v boju z njim pomembno vlogo. Flavonoidi delujejo kot antioksidanti, varujejo DNK, zavirajo rast rakastih celic, krepijo kapilare, delujejo protivnetno. Za pomaranče na splošno velja, da ohranjajo naše zdravje, varujejo pred obolenji dlesni, povečujejo plodnost pri moških, preprečujejo raka, kap, sladkorno bolezen in mnoge druge kronične bolezni. Eterično olje pomaranče naj bi vračalo vedrino, odganjalo lenobnost, osveževalo, poživljalo, krepilo srčno mišico, preganjalo melanholijo, depresijo, stres, tesnobo.

Domača pomoč iz pomaranč

Prelistajmo nekaj pomarančnih nasvetov za to in ono obolenje. Proti sladkorni bolezni koristi, če vsako jutro spijemo kozarec soka iz svežih pomaranč, limon in grenivk. Če nam težave povzročata visok krvni tlak in ateroskleroza čim pogosteje jemo sveže pomaranče ali pijemo pomarančni sok. Najmanj enkrat na dan dlje časa. Zoper astmo zaleže, če 40 dni jemo vsak dan po eno pomarančo. Težave v menopavzi odpravljamo s pripravkom iz pomaranče, grenivke in štirih mandljev. Vse skupaj očistimo, zmeljemo v mešalniku in uživamo po malem med glavnimi obroki. Če nam uhaja spomin, si privoščimo dve pomaranči, en grozd, štiri lešnike in eno smokev, ki jih očistimo, zmeljemo v mešalniku in uživamo med glavnimi obroki. Gnojna vnetja in čire preženemo, če nanje polagamo obloge iz kuhanih pomaranč brez lupine. Slab zadah, ki nam lahko povzroča preglavice pri prazničnih voščilih, odpravimo ali pa vsaj omilimo, če pijemo nekajkrat na dan pomarančni sok.

Pomarančni napitek

Za silvestrski večer si s partnerjem lahko privoščita pomarančno-mandljev kremni napitek. Za dve osebi potrebujemo 100 ml svežega soka pomaranč, 250 g namočenih in olupljenih mandljev, dva datlja ali žličko medu. Vse sestavine mešamo v mešalniku tako dolgo, da pijača postane kremna in gladka. To je približno tri minute.

Kot adventno-božični okras in dišava

V tem času naš dom dobi prijeten, dišeč in prazničen pridih, če ga na naraven način okrasimo s svežimi pomarančami, v katere zabodemo klinčke. Ustvarimo lahko raznovrstne vzorce. To opravilo je zlasti zabavno za naše najmanjše, ki imajo največ domišljije in so pri zabadanju klinčkov v sočni sadež zelo izvirni. Tako okrašene pomaranče postavimo na mizo ali okensko polico, lahko jih ovijemo z lepim prazničnim trakom in obesimo, da visijo v zraku. Kakršnikoli že, bodo lep okras, ki bo prostor navdal še s prijetnimi dišavami.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / torek, 8. november 2022 / 18:20

Jorg je gostoval na Gorenjskem

Restavracija in Lounge bar Manu stoji v poslovni coni v Žirovnici. Gre za enega tistih objektov, pri katerih vam ob vstopu za trenutek vzame sapo. Najprej me je očaral t. i. lounge bar, čeprav misl...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 8. november 2010 / 07:00

Planinci prenavljajo kočo na Kamniškem sedlu

Kamnik - Člani Planinskega društva Kamnik so začeli prenovo koče na Kamniškem sedlu, ki bo trajala vse do prihodnje pomladi. Kot je povedal predsednik društva Ivan Resnik, si žel...

Zanimivosti / ponedeljek, 8. november 2010 / 07:00

Prosijo za drva, da jih pozimi ne bo zeblo

Kranj - Z Območnega združenja Rdečega križa (OZ RK) Kranj so sporočili, da se je nanje obrnila mamica samohranilka s štirimi otroki v starosti od osem do petnajst let. »Nima dena...

Kultura / ponedeljek, 8. november 2010 / 07:00

Nova razstava v Petrovčevi hiši

V galeriji Petrovčeve hiše v Cerkljah poteka likovna razstava prijateljic Anite Hribernik in Bernarde Vodnik z naslovom Inštrumenti, jesen, cvetje. Anita prihaja iz številne slikarsko in g...

Kranjska Gora / ponedeljek, 8. november 2010 / 07:00

Konec poletne sezone, priprave na zimsko

Kranjska Gora - Na kranjskogorskih smučiščih so prejšnjo nedeljo zaključili poletno sezono in začeli zadnje priprave na zimsko. Kot je povedala vodja marketinga in prodaje RTC Ži...

Zanimivosti / ponedeljek, 8. november 2010 / 07:00

Jesenska dekoracija na Srednji Beli

Dolgoletnega naročnika Gorenjskega glasa Vinka Pfajfarja s Srednje Bele pri Preddvoru navdihuje hobi, za katerega je treba imeti kar malo »umetniške žilice«. Rad hodi po gozdu in išče veje...