Od leve: Andrej Megušar, Boris Bregant, Igor Draksler, Rok Šimenc in Matevž Kodela.

Povezal bo znanje in gospodarstvo

Tehnološki park, ki naj bi zrasel na območju industrijske cone na Trati, naj bi začeli graditi leta 2010. Dve petini denarja za 5,6 milijona evrov vreden projekt, naj bi pridobili iz evropskih skladov.

Predstavitev projekta tehnološkega parka v Škofji Loki so najprej poslušali občinski svetniki. Vsi razpravljavci so podprli razvoj tehnološkega parka, predlagali pa so, naj skušajo vanj vključiti še več gospodarskih družb. Predsednik odbora za gospodarstvo Franc Šifrar je predlagal, naj bi si svetniki ogledali tehnološki park v Celju, kjer je dobro zaživelo načelo javno-zasebnega partnerstva. Nekateri svetniki pa so predlagali, naj se vanj vključijo še nekateri drugi partnerji, denimo biotehniška in elektro fakulteta, saj je na širšem škofjeloškem območju razvita tudi tovrstna industrija. Resolucija o nacionalno razvojnih projektih od leta 2007 do 2023 v Sloveniji predvideva izgradnjo devetih gospodarskih središč, med njimi tudi gorenjsko, sicer pa se je iz naše regije v nacionalni program »prebil« tudi nordijski center Planica, omeniti pa je treba tudi posodobitev modernizacije cestnega omrežja, kamor se uvršča četrta razvojna os, se pravi cesta od Jeprce prek Škofje Loke in Poljanske doline na primorsko stran do Robiča, meje z Italijo. Gospodarsko središče na Gorenjskem pa vključuje sedem segmentov, med njimi tudi mrežo poslovnih con, inkubatorjev in gospodarsko središče v Škofji Loki. Tehnološki park naj bi začeli graditi leta 2010, dograjen naj bi bil v treh letih, v njem bi bilo na voljo okoli 150 delovnih mest. V industrijski coni, kjer je zanj rezervirana lokacija, pa računajo na več kot petsto delovnih mest.

V okviru regionalnega razvojnega programa Gorenjske, ki je vključen tudi v nacionalni razvojni program do leta 2023, je med sedmimi projekti predvideno tudi gospodarsko središče v Škofji Loki. Nedavno so ga javnosti v Škofji Loki predstavili Boris Bregant, ki v regionalnem razvojnem svetu Gorenjske vodi projektni svet, župan občine Škofja Loka Igor Draksler in Rok Šimenc iz Razvojne agencije Sora. Namen razvojnega programa za Gorenjsko je revitalizirati njen razvoj, ki se je zadnje desetletje ustavil, ko so se prestrukturirale prej nosilne industrijske panoge. Lega Gorenjske na stičišču evropskih poti, uspehi nekaterih njenih gospodarskih panog, ki sledijo razvojnim trendom, imajo tržišče in prinašajo dodano vrednost, so prednosti, ki jih je treba izkoristiti. Namen, ki ga želi doseči regionalni razvojni program, je doseči takšen razvoj Gorenjske, da bo ujela korak z razvito sosesko. V Škofji Loki, kjer sta kovinarska in lesna industrija nosilni panogi, bodo na tem utemeljili vsebino tehnološkega parka. Za obliko je že poskrbljeno: prostor naj bi našel v industrijski coni, kjer bo svoje stavbe gradilo sedem tovarn. V bližini je obrtna cona, kjer prav tako že gradijo nekateri podjetniki, občina pa je za obe zagotovila komunalno opremljenost.

 

Tehnološki park bo torej temeljil na v preteklosti ustvarjenem znanju v lesarski in kovinarski panogi, tu bodo prostore namenili podjetjem, laboratorijem in izobraževanju. Tu bosta tehnološka centra za livarstvo (orodjarstvo, elektromehaniko in elektroniko) in lesarstvo, saj želijo ustvariti osrednje podporno okolje na Gorenjskem za ti dve področji. V Škofji Loki imajo tudi dve srednji šoli s tega področja in višjo strojno šolo, to znanje bodo povezali z gospodarstvom, vzpostaviti želijo prostorske pogoje z infrastrukturo za tehnološki razvoj in razvijati nove proizvode in tehnologije ter jih neposredno prenašati v okolje.

 

Nosilec projekta je občina Škofja Loka, vodi ga Razvojna agencija Sora, v njem pa sodelujejo omenjene tri šole in za sedaj sedem podjetij. Še vedno pa so odprte možnosti tudi za nove družbenike, ki so še pripravljeni sodelovati v tem projektu javno-zasebnega partnerstva. Vrednost naložbe v tehnološki park je 5,6 milijona evrov, 40 odstotkov naj bi pridobili iz evropskih skladov, sicer pa bodo prispevale občina, regija, ministrstvo za gospodarstvo in zainteresirana podjetja. Graditi naj bi ga začeli leta 2010.

 

 

Kovina in les – to znamo, pravijo na Loškem. V enem najuspešnejših podjetij, ki bo gradilo v industrijski coni, v Unitechu, svojo priložnost v tehnološkem parku vidijo zlasti v možnosti dodatnega izobraževanja kadrov, želijo si predvsem »izdelanih« kadrov, ki bodo že takoj lahko samostojno delali. Prednost vidijo v skupnih razvojnih potencialih in nastopu pri skupnih projektih in v dejstvu, da je lahko tehnološki park generator novih idej in novih produktov, je dejal predstavnik Unitecha Andrej Magušar. Tudi v Jelovici izjemen pomen pripisujejo izobraževanju, računajo pa tudi na sodelovanje z drugimi lesno-predelovalnimi podjetji, šolami, institucijami in združenji, je ob predstavitvi povedal Matevž Kodela.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / sreda, 13. junij 2012 / 07:00

Dan košarkarskega kluba Triglav

Ob zaključku uspešne sezone košarkarskega kluba Triglav se je predstavilo preko štiristo otrok, ki trenirajo v sklopu košarkarske šole in klubskih selekcij.

Objavljeno na isti dan


Nasveti / nedelja, 10. julij 2022 / 19:17

Jaz in družba

Človek od nekdaj teži k individualni svobodi, hkrati pa potrebuje vezivo skupnosti. V sodobni zahodni družbi, kamor spada tudi naša Slovenija, se je skoraj brez meja razcvetel individualiz...

GG Plus / nedelja, 10. julij 2022 / 19:16

O stricu Bricu

V spomin na 150. obletnico rojstva in 70. obletnico smrti šentjoškega rojaka Ivana Koširja, duhovnika goriške nadškofije, je izšla knjiga z naslovom Stric Bric avtorja Toneta Koširja. Čeprav bi ob...

Zanimivosti / nedelja, 10. julij 2022 / 15:56

Snežna jama

Zaradi senčne lege in hladnejšega zraka se v Snežni jami zelo dolgo zadržita sneg in led. Po pripovedovanju domačinov so v jami nekoč kopali led za pridobivanje vode za pastirje in gozdne delavce,...

Rekreacija / nedelja, 10. julij 2022 / 15:54

Najpogostejše zmote in resnice o teku

O mitih o teku in vajah, ki zmanjšujejo možnost poškodb, sta spregovorila kineziolog Uroš Kožar in biatlonec Jakov Fak.

Gospodarstvo / nedelja, 10. julij 2022 / 15:52

Rast hipnih plačil

Takojšnja plačila omogočajo hipno nakazilo na drug račun ne glede na to, kdaj ga opravimo. Ob uporabi aplikacije pa je vse, kar potrebujemo, telefonska številka imetnika računa.