Vrt pozimi

December je mesec, ko se jesen prevesi v zimo. Ker so dnevi najkrajši in noči dolge in mrzle, zemlja počasi zmrzuje.

Ko jo še pokrije sneg, se vrt zavije v zimski počitek do pomladi, ko sonce spet ogreje zemljo. Takim razmeram prilagodimo tudi delo na vrtu. Če imamo na vrtu kompost, ga prekrijemo z odpadlim listjem. Tudi morebitno toplo gredo, v kateri imamo posajen radič ali motovilec, zavarujemo s plastjo komposta in listja. Zelišča, ki ne prezimijo, presadimo v posode in prenesemo v klet.

Nekateri želijo tudi pozimi vsaj v določenem deluvrta imeti pestre barve. Za to je zelo primeren okrasni ohrovt, ki v teh ne preveč mrzlih dneh zraste v imenitno živopisano zimsko prevleko, pa naj bo posajen na zelenjavnem ali na cvetličnem delu vrta, lahko je zasajen tudi v posode. Na koncu kompaktnega stebla so v lepo rozeto sestavljeni barviti listi, ki tudi v hujšem mrazu ne pomrznejo, kvečjemu se na robovih nabira ivje, ki še poudari lepoto rastline. Tak ostane celo zimo, tja do pomladi, ko navadno požene cvet. Listi okrasnega ohrovta so v sredini beli in rumeni ali pa vseh odtenkov roza, lila do temno škrlatnih, saj jim mraz da še bolj izrazito barvo.

Iz vrtnih vodometov izčrpamo vodo.Če imamo ribnik, ga pustimo pri miru, tudi če zamrzne, ga ne odpiramo z luknjami v led, da tudine vznemirimo živali v njem, ki se zarijejo v mulj inin tamv miru preživijo zimo. Občutljive rastline zaščitimo pred zmrzaljo z debelo plastjo listja in s smrečjem. Tako pokrite naj bodo pampaške trave in grmovnice, ki so doma v južnejših krajih.Tudi vrtnicam del stebel pri dnu pokrijemo z zemljo, z gnojem ali kompostom in posebej mlade sadike še pokrijemo s smrečjem. Ta jih zavarujepredvsem pred zimskim soncem, da ne odženejo in kasneje ne pomrznejo. Če je zima suha in vetrovna, je določene rastline v dneh, ko ne zmrzuje, potrebno zaliti, rododendrone, rese, mlade grmovnice. Ko pa zapade sneg, pa je pomembno, da z grmov, sadnih dreves in zimzelenih rastlin otresemo sneg takoj, ko zapade. Ko pomrzne, se lahko pod njegovo težo veje polomijo. Začnemo tudi razmišljati o spremembah v vrtu, če jih želimo v naslednjem letu.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 11. december 2021 / 16:52

Beograjski trio

»Naravnost mi je rekel, da me ima za vohuna. Ko sem ob tem protestiral, mi je mirno, skoraj dobronamerno dejal: 'Vsi pisatelji so po svoje vohuni. Voajerii so, radi opazujejo in si kaj tudi zapišej...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...