Zadnji mesec v letu

Besedilo: Jelena Justin
torek, 11. december 2007 / 06:00

Z naglico smo zakorakali v praznični december. Praznovali smo občinski praznik in s tem tudi obeležili obletnico rojstva dr. Franceta Prešerna. Ponedeljek, 3. decembra, so bila vrata hramov kulture na stežaj odprta in ni vas bilo malo, ki ste ta dan prestopili naš prag in si ogledali marsikaj zanimivega.

V veselem decembru se pogosto nazdravlja, saj se nekako poslavljamo od starega leta in vstopamo v novega, ki nam bo prinesel nove izzive. Vsako novo leto je kot nekakšna tabula rasa, nepopisan list papirja, na katerem bo čez dvanajst mesecev zapisan delček naše zgodovine. Glede na praznično vzdušje, ki nas obdaja skozi cel december, smo tudi v Gorenjskem muzeju pripravili muzejsko razstavo, ki je s svojo tematiko dokaj praznična. Razstava Pivsko posodje iz slovenskih muzejev je rezultat dela muzealcev iz Gorenjskega muzeja, Pokrajinskega muzeja Celje, Goriškega muzeja, Tolminskega muzeja, Notranjskega muzeja, Pokrajinskega muzeja Maribor, Medobčinskega muzeja Kamnik, Muzeja Mengeš in Sadnikarjevega muzeja Kamnik. Kot je zapisano v obrazstavni zloženki, vinska trta spremlja človeka od pradavnine. Udomačene vrste so se pojavile šele pred 5000 leti. Najstarejše so bile odkrite ob vznožju perzijskega pogorja Zagros in v južnih črnomorskih predelih. Od tod sta se vinogradništvo ter vinarstvo razširila po vsem Sredozemlju. V starih dobah je vino pripadalo bogovom in obredju moškega sveta. Tako so bili simpozijoni stare Grčije, slavnostne večerje z recitali in filozofskimi razpravami, namenjeni utrjevanju družbenih vezi. Sredozemska vina so prevažali po rekah daleč v notranjost in jih zamenjevali za železarske in druge izdelke. Pivsko posodje, kot so situle, cedila, vrči in zajemalke, je služilo obredno pitje v času praznikov.

Rimskodobna Petoviona, današnji Ptuj, je bilo mesto s 40 tisoč prebivalci. Rodovitna polja v okolici so Rimljane skoraj prisilila, da so tudi v ta konec razširili vinsko trto. O vinarstvu pričajo številne najdbe, obenem je pa Ptuj še danes eden največjih vinorodnih okolišev v Sloveniji.

Razstava nas popelje skozi zgodovino pivskega posodja; kakšnega so uporabljali nekdaj in kakšnega danes. Dotakne se tudi znamenite kranjske majolike, poslikanega vrčka iz fajanse, ki so jih v 18. in 19. stoletju največ uvozili iz severne Italije. Pri nas so jih izdelovali podeželski lončarji in obrtne delavnice, med katerimi je bila najbolj znamenita Konškova iz Kamnika. Štajerske glažute danes nadaljuje moderna steklarska industrija, kjer izstopata steklarni Rogaška Slatina in Hrastnik.

Likovna razstava Ferda Mayerja

Šestega decembra pa smo v Galeriji Mestne hiše odprli likovno razstavo Ferda Mayerja (1927-1994), akademskega slikarja, ki je zadnja leta preživel v Tržiču, in čigar 80-letnico bi praznovali letos. Dr. Damir Globočnik, muzejski svetovalec v Gorenjskem muzeju, je v spremnem besedilu k spominski razstavi zapisal: "Soliden akademijski temelj in odkrivanje pionirjev evropske moderne sta bila dejavnika, ki sta sooblikovala Mayerjev na trden likovni koncept vezan in s težnjo po osebni interpretaciji vidnega sveta podkrepljen slikarski nagovor. Likovnik je na obetavno samostojno slikarsko pot stopil z mladostnim pogumom in uspel opozoriti nase že s prvo večjo razstavo v mariborski Umetnostni galeriji leta 1954. V rjavine in črnine odetim podobam, ki so odražale vpliv študijskega programa na akademiji in povojno trpkost, so se kmalu pridružile koloristično intenzivnejše kompozicije s fauvističnim ali ekspresionističnim razumevanjem barvne palete. Ferdo Mayer je že v drugi polovici petdesetih let začel zavestno posegati tudi po abstraktnih likovnih prvinah (na primer vplivi tašizma). Za dokončni premik v smeri abstrakcije je bilo najbrž zaslužno študijsko bivanje v Parizu leta 1960, med katerim se je Ferdo Mayer lahko soočil s sodobnimi slikarskimi tokovi in deli vrhunskih predstavnikov zrelega slikarskega modernizma. Mayerjeva slikarska iskanja so bila nekaj let vezana na abstrakcijo, vendar se je konec šestdesetih let ponovno vrnil k predmetu oziroma figuri. Več figuralnih kompozicij lahko uvrstimo v sklop vsebinsko angažiranega slikarstva. V želji po iskanju likovnih odzivov na probleme časa je naslikal več del s protivojno tematiko. Osrednja metafora je postala figura, motivi so pogosto povzdignjeni na raven simbolnega, človeški ali živalski liki so dobili alegoričen značaj."

Novo leto je pred vrati, zato naj vam ob koncu zaželim le še srečno in zdravo, v naslednji številki Kranjčanke pa nekaj več o tem, kaj za vas pripravljamo v letu 2008.