Znova obudili sodelovanje

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Kranj / ponedeljek, 10. december 2007 / 06:00

Na povabilo kranjskega območnega združenja Rdečega križa se je na obisku v Kranju mudila občinska organizacija Rdečega križa iz Bitole.

Kranj – »Vesela sem, da smo po skoraj dvajsetih letih obnovili naše sodelovanje. Upam, da bomo pri uresničevanju naših ciljev uspešni,« je poudarila predsednica občinske organizacije RK Bitola dr. Diana Dimitrova. Opredelili so štiri področja sodelovanja. »Zlasti na področju krvodajalstva se lahko pohvalijo z izredno dobrimi rezultati in so priznani celo v Evropi,« je delo bitolske organizacije Rdečega križa pohvalil predsednik kranjskega območnega združenja Marjan Gantar.

Uspešni so tudi pri vključevanju mladih v delo Rdečega križa, sekretar bitolske občinske organizacije Niko Hristovski pa je ob tej priložnosti predstavil tudi njihov način financiranja in zakon o prostovoljcih, ki so ga pred časom sprejeli v Makedoniji. Njihov zakon o Rdečem križu je predvidel štiri osnovne vire financiranja. Za delovanje Rdečega križa se samodejno nameni odstotek od vsake registracije motornih vozil, razen tega se na njihovem računu zbirajo sredstva od tečajev prve pomoči. Republiški zavod za transfuzijo pa jim odvaja dva evra za vsako enoto krvi. »Samo mi namreč lahko organiziramo krvodajalske akcije. Na leto moramo v naši organizaciji obvezno zagotoviti skoraj 3250 enot krvi, kar pomeni, da kri darujejo trije odstotki prebivalcev Bitole,« je razložil Hristovski in dodal, da jim zaenkrat še uspeva ohranjati ta sistem solidarnosti, čeprav se v okoliških državah veliko trguje s krvjo na črnem trgu. »A če je treba kri plačati, to izgubi human namen,« je dodal. Enega od osnovnih virov sredstev predstavljajo še članarine.

Niko Hristovski poudarja tudi menedžerski pristop pri vodenju Rdečega križa. »Prostore imamo v središču mesta, zato smo z banko sklenili dogovor, da nam za bankomat, ki so ga namestili na našo zgradbo, plačuje najemnino. Sicer ne gre za velika sredstva, a treba se je zavedati, da je standard v Makedoniji precej nižji kot pri vas.« Seveda pri tem še vedno ohranjajo status neprofitne organizacije. Zbrani denar v celoti namenijo v dobrodelne namene.

Slovenskim kolegom je predstavil tudi zakon o prostovoljstvu, ki so ga sprejeli v Makedoniji. »S tem smo dobili pravno podlago, da prostovoljce za njihovo delo nekako nagradimo,« je pojasnil Hristovski in dodal, da se je od junija, ko so sprejeli zakon, število prostovoljcev precej povečalo. Omenjena zakonska rešitev je po mnenju Marjana Gantarja zelo dobra, saj sami nimajo možnosti nagrajevanja prostovoljcev. Preko republiškega Rdečega križa naj bi v prihodnje poskušali zlobirati nekatere sistemske rešitve tudi glede financiranja, ki bi krajevnim organizacijam zagotovile bolj stalen vir sredstev. »Delovanje našega območnega združenja lahko financira kranjska občina. Doslej je bil ta 'lahko' zlata vreden, saj smo imeli zagotovljena sredstva za dva zaposlena. V prihodnje pa naj bi se to spremenilo v projektno financiranje, saj naj bi sredstva pridobivali preko razpisov,« je še razložil Gantar.