Lucky Adolf

Bi bila zgodovina drugačna, če Hitler 20. julija 1944 ob atentatu nanj ne bi odnesel cele kože?

Posadka v Volčjem brlogu je štela več kot 2000 ljudi, od tega več kot 300 visokih generalov, 1200 vojakov, 150 pripadnikov SS-a … Okrog celotnega območja so bile postavljene mine in po vojni so jih izkopali skoraj 54.000. Hitler se je v času vojne veliko zadrževal v »brlogu«, če bi šteli po dnevih, vsega skupaj okrog dve leti. Tu se je namreč počutil zelo varnega. Najbrž vse do atentata, ki so ga organizirali njegovi nasprotniki v generalskih vrstah. Ključni mož je bil polkovnik Claus von Stauffenberg, ki je imel dostop do nacističnega vojaškega vrha in je kritičnega dne na sestanku visokih oficirjev pod mizo pustil torbo z razstrelivom. Ta pa žal ali na Hitlerjevo srečo ni ubila pravih ljudi. Ubiti so bili štirje drugi oficirji, demoliran je bil celoten prostor, medtem ko je führer atentat preživel le z nekaj poškodbami in novo mislijo, da vendarle ni nedotakljiv. Stauffenberg je sicer takoj potem, ko je odložil torbo odšel s sestanka in odletel v Berlin, kjer pa so ga prijeli in naslednji dan usmrtili. Poskus atentata je življenja stal še okrog 5000 Nemcev, večinoma so jih pobesili in postrelili. Kaj bi se slabo leto pred koncem vojne zgodilo, če Hitler ne bi preživel atentata? Nikoli ne bomo izvedeli.

Mnogi turisti, ki si vsako leto ogledajo Volčji brlog, lahko samo ugibajo in snujejo številne teorije, kaj bi, če bi. Kakorkoli že, področje Volčjega brloga je enkraten primer, česa je poleg množice mrtvih in materialne škode, zmožen diktator, ki vlada z vojaško trdo roko. Sam kulturno-zgodovinski spomenik je sicer urejen kot je, videti je, da že dlje časa vanj ni nihče vlagal, čeprav na mesto, kjer naj bi se spremenil tok 2. svetovne vojne, pa se ni, še vedno prihajajo turisti iz celega sveta. Muzej bi lahko obnovili, pripravili sodobnejše multimedijske predstavitve … A vendarle, če drugega ne, tako kot množična morišča v koncentracijskih taboriščih, tudi kompleks Volčjega brloga človeštvu ostaja v opomin. Samo da vojne ne bi več bilo. (prihodnjič: Pozdravljena Litva)