Prislužil si je svetovnega

Besedilo: Igor Kavčič
ponedeljek, 3. december 2007 / 06:00

Matic Smolej, študent iz Podkorena, je na prvi pogled povsem običajen mladenič. Sicer pa je mimogrede pometel s konkurenco na kvizu Ljubljana - prestolnica EU in si z zmago prislužil dovolj denarja za ogled hokejskega svetovnega prvenstva v Kanadi prihodnje leto.

Kaj sicer počne Podkorenčan v Ljubljani?

»Študira. Začel sem na fiziki, pa sem se na pol poti naveličal in se preusmeril na študij mednarodnih odnosov na FDV. Sem izredni študent tretjega letnika, medtem ko mi fizika ostaja bolj za hobi. Zdaj živim v glavnem v Ljubljani.«

Fizika in mednarodni odnosi, ne najdem direktnih povezav?

»Saj jih tudi ni. Še noben izpit iz fizike mi ni prišel prav, ko sem se prepisal. Že dolgo časa spremljam politiko, pa me je začela zanimati tudi od znotraj, sem pa tudi član LDS.«

No, kviz, na katerem ste zmagali, je že bližji vašemu študiju, predvsem drugi evropski del. Kaj je tisto, kar človeka vleče na kviz, nagrada, denar, izziv po dokazovanju …

»Že dolgo tega sem bil na Najšibkejšem členu, kjer sem izgubil šele v finalu. Takrat me je, potem ko sem na kavču na glas ugotavljal, česa vsega tekmovalci ne vedo, prijavila bivša punca. Pred časom sem se prijavil tudi na milijonarja, kjer mi je uspelo odnesti nekaj denarja, za avdicijo na ta kviz pa sem dobil vabilo s televizije. Mislim, da so nas pobrali kar iz baze Najšibkejšega člena. Ljudje se pri nas slabo prijavljajo na kvize. Tokrat jih je vsega skupaj menda prišlo manj kot petsto. Res pa sem tudi malo samovšečen in se želim dokazati. Po eni strani mi je vseeno, kaj si drugi mislijo o meni, po drugi strani pa mi uspeh nič ne pomeni, če ga ne morem tudi pokazati, češ to in to sem naredil … Konec koncev se tudi denarja ne branim. Tokrat sem zaslužil eno povprečno slovensko letno plačo.«

Skupaj z zmago in uspešni igri z zastavicami 15.000 evrov. Če se ne motim vas je Švedski veleposlanik, ki je bil takrat gost oddaje povabil tudi na kosilo v svojo rezidenco?

»To je bilo zelo lepo darilo veleposlanika. Z mano je bila moja ožja družina in moram reči, da smo se prav fino imeli. Pogovarjali smo se o različnih temah, tudi o tem, kdo ima boljše pivo in seveda o politiki.«

Kaj boste naredili z denarjem, za študenta je to kar lepa vsota …

»Kot sem rekel v oddaji, bom šel drugo leto na svetovno prvenstvo v hokeju skupine A v Kanado. Gledat naše. To mislim povsem resno, saj sem se že zanimal na Hokejski zvezi, kako je s tem. Sicer rad hodim na tekme na Jesenice. Zmaga nad Dunajem pred časom je bila res veličastna.«

Ste se kaj posebej pripravljali na kviz, preštudirali kup gradiva … študenti ste namreč že »po poklicu« precej študiozni?

»Niti ne. Veliko sem na internetu in če mi je stvar zanimiva, jo preberem. Tako izvem mnogo novega. Z veseljem se učim in odkrivam nove svetove.«

Kakšna je vaša vizija po končanem študiju, se boste angažirali v domači politiki?

»Zdi se mi, da se bom. Kar se tiče Bruslja, pa me ravno ne vleče posebej tja. Če bo kakšna priložnost za tujino pa jo bom že izkoristil.«

Bili ste zlati maturant na jeseniški gimnaziji in ste tudi član organizacije Mensa, v katerem ste tisti z visokim inteligenčnim količnikom … Kako visokim v vašem primeru?

»Edini pogoj, kar se IQ-ja tiče, je, da moraš imeti količnik za zgornja 2 odstotka populacije, mislim, da je to po eni od lestvic 148, po drugi celo nekaj manj. Sam sem v zgornjem konceptu, kjer je količnik 160 in več … Ampak sam ne dam preveč na to. Bolj pomembno je, ali ta potencial, ki ga imaš, znaš izkoristiti ali ne. Visok IQ nič ne pomeni, če ga vedno znova na uporabiš za učenje novih stvari in procesiranje informacij, s katerimi večaš svoje znanje.«

Nekakšna druščina pametnjakovičev …

»Niti ne. Saj nismo tako zategnjeni, tudi žurat ga znamo. Nekih materialnih koristi od članstva v Mensi sicer ni, sem pa na ta način spoznal kar nekaj super ljudi, s katerimi rad sedem dol in kakšno rečem.«

Če se vrnem h kvizu, kako je s tremo, mnogi še tako bistri v tem elementu izgorijo …?

»Živčki med kvizom seveda močno delajo, ampak zdi se mi, da se vendarle znam zbrati v pravem trenutku. V kriznih razmerah kar dobro funkcioniram, vendar moram imeti pravi motiv za to. Pred kvizom sem si rekel, če pridem v drugi »evropski« del, potem bom šel tudi na končno zmago.«

Napotek za ljudi, ali ostaja recept za zmago?

»Predvsem morate imeti korajžo izpostaviti se. Veliko ljudi enostavno odpove zaradi strahu pred tremo in si niti na televizijo ne upajo iti.«