Iz starih časov: Stara slovenska imena

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sobota, 1. december 2007 / 06:00

Zadnjič smo prišli do krščanskih godovnih imen.

»Po mnenju Cerkve naj bi krstno ime kristjana stalno opozarjalo na čednosti svetnika, katerega ime nosi; priporočalo naj bi ga njegovemu posebnemu varstvu in priprošnji. Zato Cerkev tudi svari pred drugimi imeni. Kristjan stopi v nekakšno duhovno sorodstvo s svojim krstnim zavetnikom, ga časti, ga posnema, zaupa v njegovo priprošnjo. 'God' krstnega zavetnika v koledarju je tudi kristjanov god. Zato ga praznuje kot svoj osebni praznik, kot spomin na svoj vstop v občestvo Cerkve. Zelo rada sta gospodar in gospodinja obesila v bogkov kot podobo svojih krstnih patronov, če sta jo mogla dobiti. Tudi v znamenje pred hišo ali na hišno steno sta si jo dala včasih naslikati.«

Kaj pa stara slovenska imena? »Slovenci smo kljub pokristjanjenju še dolgo uporabljali svoja stara slovenska imena. 'Krščanska' imena so začela prodirati šele od 13. stoletja dalje, a poprejšnja stara imena srečujemo v listinah še v 15. stoletju. Stara slovenska imena poznamo. Slovenski romarji, ki so hodili že v prvih stoletjih na božjo pot v Devin ali kam naprej, v Furlanijo, so zapisovali svoja imena na rob t. im. čedadskega evangelija (latinski rokopis iz 5. ali 6. stoletja); slovenska imena so nadalje zapisana v tako imenovani 'bratovski knjigi' šentpetrskega samostana (784-709) v Salzburgu, v sekovski 'bratovski knjigi' iz druge polovice 12. stoletja in naposled v številnih listinah. Tako poznamo danes kakih 400 slovenskih imen, od katerih se jih je precej ohranilo v rodbinskih, še več pa v krajevnih imenih do današnjega dne.«

Gotovo vas zanima, katera so ta stara slovenska imena? »Za primer jih navedimo nekoliko: Bela, Blagica, Bogomir, Bojan, Branislav, Bratina, Budigoj, Cvetko, Dobren, Dobrogoj, Dobromisel, Dobrožit, Domomisel, Dragovan, Gojmir, Gostiša, Hotimir, Jaroslav, Kosar, Kralj, Krepek, Lepa, Mala, Ljut, Medved, Mirigoj, Mirislav, Premisel, Radigoj, Slavka, Stojan, Svetoslav, Vesela, Vladimir, Volkonja, Zemidraga, Zverič, Žilic, Žitomir …« Zanimivo: nekatera od teh imen so še vedno v rabi, kar ne morem pa si predstavljati, da bi dali danes nekomu ime Ljut, Volkonja ali Zverič, čeprav je oseb tega značaja med nami slej ko prej obilo …

Navedena slovanska imena so izpodrinila krščanska, ki so v rabi že tako dolgo, da veljajo za »pristno« slovenska. Na primer: Andrej, Apolonija (Polona), Barbara, Blaž, Damijan, Doroteja, Elizabeta, Filip, Franc, Gregor, Helena, Ignacij, Izidor, Jakob, Janez, Jedert, Jernej, Jošt, Jožef, Jurij, Kajetan, Katarina, Klemen, Krištof, Lavrencij, Lucija, Luka, Magdalena, Marija, Marjeta, Marko, Marta, Martin, Mihael, Neža, Nikolaj, Ožbolt, Pavel, Peter, Primož, Rok, Sebastijan (Boštjan), Sigismund (Žiga), Simon, Štefan, Terezija, Tilen, Tomaž, Urh, Uršula, Valentin, Veronika, Vid … (Vir: Niko Kuret, Praznično leto Slovencev, Jesen.)