Zakaj uživati slovenski med?

Besedilo: Andreja Kandolf, Čebelarska svetovalna služba
sobota, 1. december 2007 / 06:00

Slovenski čebelarji imajo med, ki ima ohranjeno prvinsko kakovost.

Med je od nekdaj cenjen kot dragoceno hranilo, že v starih civilizacijah so ga uporabljali tudi kot zdravilo. In tudi danes ima med v ljudskem zdravilstvu visoko mesto. Tisočletja je bil edino sladilo, kasneje so raziskovalci našli v medu še veliko drugih za človeka koristnih sestavin. Danes apiterapija pridobiva čedalje večji pomen. Apiterapija je uporaba čebeljih pridelkov za medicinske namene, kot so preprečevanje bolezni, zdravljenje in okrevanje po bolezni. Da pa bodo čebelji pridelki uporabni v apiterapiji, morajo biti kakovostna in varna živila. Na policah naših prodajaln se poleg slovenskega medu najde tudi med vprašljivega izvora. Kupec pogosto ne ve, na kaj mora biti pri nakupu pozoren.

Ko uživamo med, je pomembno, da uživamo med iz okolja, v katerem živimo, saj tako v naše telo ne vnašamo snovi, ki so našemu organizmu tuje. Med namreč vsebuje tudi cvetni prah rastlin, na katerih so čebele nabirale osnovno surovino, pa tudi drug cvetni prah, ki pride v med posredno. Če vnašamo v telo snovi iz tujega okolja, je veliko več možnosti, da se pojavi alergija.

Poleg tega ima med slovenskega čebelarja še eno prednost. Slovenski med ni prepotoval dolgih razdalj, ampak je praktično dobesedno iz panja prišel v naše roke. To pomeni, da je porabnik dobil na mizo prvinsko kakovost medu. Velike razdalje, ki jih med prepotuje v svetovni trgovini, skladiščenja medu v raznih skladiščih, mešanje medu iz raznih delov sveta itd. predstavljajo nevarnost, da se mu zmanjša kakovost.

Med ima sicer lahko zelo dolg rok uporabe, vendar mora biti ustrezno skladiščen, saj je sestavljen iz pravega bogastva različnih snovi. Med, shranjen na toplem, veliko hitreje zgublja svojo dragocenost. S svojimi čutili ne boste zaznali razlike, med bo še vedno sladek, njegova dragocenost pa se s shranjevanjem na neustrezni temperaturi izgublja. Če pa nanj gledamo samo kot na sladilo, bo tudi po več desetletjih boljše sladilo kot navaden sladkor.

Enotni predpisi glede medu, ki veljajo v vseh članicah ES, so nižji od teh, ki jih zagotavljamo sloven­ski čebelarji. Na primer, najvišja dovoljena količina hidroksimetil­furfurala (HMF), ki pokaže, kako svež je med, je po ev­ropskih standardih 40 enot, med­tem ko ga slovenski med, označen z nalepko »slo­venski med kontrolirane kakovosti«, ne vsebuje več kot 15 enot, pogosto pa precej manj. To pomeni, da slovenski čebelarji imajo med, ki ima ohranjeno prvinsko kakovost.

Vsak med, ki je na polici, mora biti seveda tudi ustrezno označen. Pozorno preberite oznake na nalepki. Le redko boste našli kozarec, na katerem je naveden tudi naslov čebelarja, ki je med pridelal, čeprav je ta podatek zelo pomemben! Porabnik ima pravico vedeti, kdo je med pridelal.

Zgodilo se vam bo, da sploh ne boste vedeli, iz katere države je. Na njem bo pisalo: »Mešanica medu iz držav članic EU«; »Mešanica medu iz držav, ki niso članice EU«; »Mešanica medu iz držav članic EU in držav, ki niso članice EU«. Katerega boste raje kupili? Tistega, na katerem bo država izvora netočno označena, ali tistega, kjer bo poleg točne označitve države napisan še točen naslov čebelarja. V tem primeru greste lahko celo k čebelarju na dom in si njegovo čebelarstvo tudi ogledate ter pokusite še druge njegove pridelke. Nemalokrat se namreč zgodi, da imamo namen kupiti med določene vrste, pa domov odhitimo s popolnoma drugo vrsto medu. Vsak med je namreč svet zase, vsak ima svoj okus, aromo, vonj. Tako kot je pestro okolje, v katerem živimo, tako je pester slovenski med.

Slovenski čebelarji zagotavljamo kakovost in varnost medu. Pri svojem delu uporabljajo Smernice dobrih higienskih navad na načelih sistema HACCP, prav tako pa izjemno pazimo, da ohranimo kakovost medu, ki so ga v panj prinesle čebele. Zaradi vsega tega smo slovenski če­belarji pred osmimi leti uvedli si­stem kontrolirane pridelave medu in kolektivno blagovno znamko Slo­venski med kontrolirane kakovosti. Slednjo na izdelkih prepoznamo po nalepki s tem napisom.

Če vas z vsem navedenim nismo prepričali, naj povemo še to, da je vrednost medu in drugih čebeljih pridelkov veliko manjša od koristi čebel pri opraševanju. Čebeli kot glavni opraševalki se lahko zahvalimo za bogat izbor sadja in zelenjave v naši prehrani kakor tudi za raznovrstnost v naravi. In ko boste naslednjič kupovali med, ga kupite pri slovenskem čebelarju, kajti s tem ne boste kupili samo zdravja, ampak tudi opraševanje, s čimer boste aktivno skrbeli tudi za okolje, v katerem živite.