Temna čokolada, prestižna hrana bogov

Čokolado preprosto obožujemo. Po njej posežemo ob naporih, ko se nas loteva nerazumljiva žalost, pa tudi kar tako. Študije dokazujejo tudi izjemno koristnost temne čokolade za zdravje ljudi.

Čokolada, ki vsebuje najmanj 70 odstotkov kakava (poznamo jo pod imenom temna ali črna), je eden od najmočnejših antioksidantov in živilo z nizkim glikemičnim indeksom, kar pomeni, da ne redi. Dokazano povečuje koncentracijo in spomin ter ugodno vpliva na srce in ožilje.

Poživilo južnoameriških Indijancev

Prvi pisni viri čokolado omenjajo že v daljni preteklosti. V letih 250 do 900 našega štetja so Maji gojili kakavovce na svojih vrtovih. Čokolade niso poznali v obliki, kot jo imamo danes, pač pa so iz fermentiranih semen kakavovcev, osušenih in zdrobljenih v prah, ki so jim dodali vodo, vaniljo, začimbe in koruzo, pripravljali grenko, hladno pijačo, ki jim je dajala moč in se je v tej obliki ohranila tja do 19. stoletja. Šele tedaj so se v Švici »spomnili«, da bi kakavu dodali kondenzirano mleko. Za čokolado je bila usodna industrijska revolucija, ki je prinesla stiskalnice za kakavova zrna. Zdaj je bilo mogoče iz čokolade izločiti kakavovo maslo, ki ji je prej dajal značilni trpki okus. Zanimivo je, da je konec 19. stoletja Rudolphe Lindt izkoristil prav kakavovo maslo in z njegovo »pomočjo« ustvaril trdne čokoladne ploščice, ki jih poznamo in obožujemo še danes. V naših krajih so prvo delavnico čokolade leta 1896 odprli patri v Brestanici (starem Raihenburgu). Posel jim je izvrstno tekel, saj so izdelali kar 40 ton čokolade na leto. Vendar so bili njenih sladkosti zaradi izjemno visoke cene dolga leta deležni le bogati in šele po drugi svetovni vojni se je proizvodnja čokolade tako razširila, da je slednja postala dostopna vsem. Čeprav je čokolada ljudem šla v slast že več kot tisočletje, je glavni »krivec« za čokolado, kakavovec, svoje znanstveno ime Theobroma cacao (theobroma v grščini pomeni hrana bogov, cacao pa izhaja iz azteške besede cacahuatl ali xocoatl) dobil šele leta 1753.

Nekaj sto večinoma koristnih sestavin

Kakavova semena ali zrna vsebujejo kar 40 do 50 odstotkov maščobe, 15 odstotkov beljakovin, 8 odstotkov škroba in 1,4 odstotka teobromina, pa tudi kalcij, železo, fosfor, magnezij, kalij, vitamin A, vitamine skupine B, celulozo, čreslovine, alkaloide (poleg teobromina tudi feniletilamin in kafein). V kakavovih semenih so našteli kar štiristo kemičnih snovi, ki poživljajoče vplivajo na osrednje živčevje, delujejo kot diuretiki - spodbujajo izločanje vode, in širijo krvne žile. Kafein in teobromin delujeta stimulativno, antioksidantni vpliv pa varuje celice pred prostimi radikali in propadanjem. Feniletilamin velja za »esenco ljubezni«, saj nam zaplava po žilah, ko se zaljubimo. Legenda pravi, da je zadnji azteški vladar Montezuma II. rad popil velike količine kakavovega napitka, še posebno, preden se je s svojimi ženami, ki jih je bilo več kot petsto, umaknil v zasebne sobane. Tudi veliki ljubimec in lomilec ženskih src Casanova in madame du Barry sta rada pila pijačo iz kakavovih semen, preden sta se podala raziskovat ljubezenske poljane. Zaradi feniletilamina in slovesa, ki ga je čokoladi dal Casanova, mnogi verjamejo, da čokolada deluje tudi kot afrodiziak.

Nihče ni odvisen od temne čokolade

Čeprav radi posežemo po njej, ko smo žalostni in slabi volje, ko nas vsaka malenkost spravi iz tira in verjamemo, da smo celo malo odvisni od nje, pa strokovnjaki to možnost zanikajo. Vsebnosti substanc, ki neposredno vplivajo na dobro počutje, so v kakavu izredno nizke in ne morejo povzročiti zasvojenosti, saj bi morali za tak učinek naenkrat pojesti več kot deset kilogramov čokolade. Strokovnjaki pa čokoladi zaradi polifenolov, vitaminov in mineralov, ki izboljšujejo delovanje organizma in vplivajo na daljšo življenjsko dobo, priznavajo odlične antioksidativne lastnosti. Raziskave kažejo tudi, da temna čokolada znižuje krvni tlak, preprečuje nastanek krvnih strdkov in celo negativno vpliva na rakave celice. Nekatere študije govorijo tudi o pozitivnem vplivu čokolade na kakovost zob in izpodbijajo trditev, da temna čokolada povzroča karies.

Čokolada lahko povzroči glavobol

Viri navajajo, da nekatere ljudi po zaužitju čokolade napade glavobol. Nekateri so mnenja, da vzroka za to ne gre iskati v sestavinah kakava, pač pa gre za alergijo na toksične odpadne snovi, ki se kakavu pridružijo ob predelavi. Zrela zrna kakavovca namreč nasekajo in jih običajno kar na goli zemlji pustijo fermentirati. Pri tem se sprošča toplota, kar ustvarja izredno ugodne pogoje za ras bakterij. Treba je tudi vedeti, da se pri plantažno gojenih nasadih uporablja visok delež pesticidov (tudi do 30 različnih), zato najbolj ugledni izdelovalci čokolade že posegajo po organskem kakavu, ki pa je seveda dražji od industrijsko pridelanega.

Čokolada prepovedana za pse in mačke

Spojine teobramin, ki je v kakavu, mačke in psi niso sposobni prebaviti, zato ga ne smejo uživati. Teobramin pri njih povzroči alergične reakcije, motnje srčnega ritma, črevesne zaplete in zdravstvene težave, ki se lahko končajo tudi s smrtjo. Čeprav je za ljudi temna čokolada zdrava, je za živali zelo škodljiva, saj so v njej veliko večje vsebnosti teobramina kot v mlečni čokoladi. Posebno za pse velja, da se prav radi sladkajo s čokolado, če jim to dovolimo. Rešitev zanje je posebna pasja čokolada, pri kateri teobramin s posebnim postopkom izločijo.