Bolezni srčnih zaklopk

Srce je danes obremenjeno bolj kot kdajkoli prej. Če svojega dela ne more opravljati dovolj dobro, lahko vzrok leži tudi v nepravilnem delovanju srčnih zaklopk.

Vloga srčnih zaklopk

Srčne zaklopke skrbijo za pravilni pretok krvi skozi srčne votline iz preddvorov v prekate in iz prekatov v dve glavni žili odvodnici. Anatomsko so tako postavljene, da lahko kri teče samo v eno smer, iz preddvora v srčni prekat in iz prekata v žile, nikoli obratno. Če pa se to zgodi, že lahko govorimo o boleznih srčnih zaklopk. Na zaklopkah lahko pride do zožitve, v tem primeru je otežen pretok krvi skozi zaklopko, ali pa do puščanja zaklopke, ko je zapiranje zaklopke nepopolno in se del krvi vrača nazaj. Obolenja zaklopk povečajo delo srca. Pri puščanju zaklopke mora srce znova iztisniti volumen krvi, ki pri krčenju prekata steče nazaj. Pri zoženju pa mora srce premagati povečan upor proti iztisu krvi. Najbolj pogosto »zbolita« mitralna in aortna zaklopka, pri ženskah kar trikrat bolj pogosto kot moških.

Revmatska vročica

Revmatska vročica je bila nekdaj najpogostejši vzrok pridobljene srčne bolezni pri otrocih in mlajših odraslih v svetu. Zdaj njena incidenca v razvitem svetu upada, kar lahko pripišemo uporabi antibiotikov in višjemu socialnemu standardu. Revmatsko vročico povzroča preobčutljivost na bakterijo – hemolitični streptokok skupine A, ki okuži zgornja dihala in povzroča gnojno vnetje mandljev in žrela - angino. Če angine ne zdravimo z antibiotiki, lahko pride do burnega imunskega odziva in pretiranega tvorjenja protitelesc. Ta delujejo tako proti povzročitelju, kot tudi na vezivno tkivo, iz katerega pa so zgrajene tudi zaklopke. Vnetje kmalu povzroči popuščanje zaklopk, kasneje pa se lahko tudi zožijo. Bolezen se začne s povišano temperaturo, izgubo apetita, bledico, višek pa doseže z vnetjem sklepov. Prav brazgotine, ki so posledica vnetij, puščajo na srcu trajne okvare. Najresnejši zaplet, ki ga lahko povzroči revmatska vročica, je srčno popuščanje.

Infekcijski endokarditis

Infekcijski endokarditis je vnetje srčnih zaklopk, ki ga povzročajo mikroorganizmi (bakterije, glivice ... ). Gre za infekcije, ki jih povzročajo zelo odporne klice, ki zaidejo v krvni obtok in se naselijo na že poškodovane zaklopke, lahko pa tudi na umetne. Možni vzroki so različna vnetna žarišča, med njimi tudi vnetja v ustni votlini, ki so običajno posledica neustrezne zobne higiene. Zato je potrebno bolnike z okvarjenimi zaklopkami zaščititi z antibiotiki pred morebitnimi infekcijami, ki bi se lahko zgodile pri različnih operacijah, kakor tudi pri lažjih posegih, kot je izruvanje zoba. Infekcijski endokarditis se namreč kar v štiridesetih odstotkih ponovi.

Prolaps mitralne zaklopke

Mitralna zaklopka se nahaja v levi polovici srca, med preddvorom in prekatom in je sestavljena iz dveh lističev (loputk), ki se odpirata in zapirata in usmerjata kri iz preddvora v prekat. Tri do pet odstotkov ljudi ima enega ali oba lističa prirojeno spremenjena: zadebeljena ter podaljšano nitje, ki pritrjuje lističe na mišico, ki zapira zaklopko. To povzroča neenakomerno zapiranje ali pa zvijanje loputk. Zato se iz prekata manjša količina krvi vrne v preddvor namesto, da bi odtekla v aorto. To povzroča značilen tleskajoč šum, ki ga pri postavitvi diagnoze išče tudi zdravnik. Ob tej običajno blagi, prirojeni motnji so pri nekaterih prisotni drugi simptomi: bolečine v prsih, občutek hitrega razbijanja srca, glavoboli, migrene.

Možne pa so tudi degenerativne okvare zaklopk, ki prizadenejo predvsem starejše. Zaradi nabiranja kalcija na zaklopkah pride z leti do puščanja in zožitve zaklopk. Najpogosteje je prizadeta aortna zaklopka.

Srčno popuščanje prizadene vsakega tretjega

Srčno popuščanje je tipična bolezen, ki kaže na oslabelo črpalno zmogljivost srca. Ob bolezni srčnih zaklopk je lahko tudi posledica koronarne srčne bolezni, visokega krvnega tlaka, bolezni srčne mišice, dolgotrajno pospešenega srčnega utripa, pa tudi sladkorne bolezni. Je pogosta bolezen, ki po šestdesetem letu starosti prizadene vsakega tretjega človeka. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji kar 10 do 38 tisoč oseb s to boleznijo. Za preprečevanje veljajo nasveti, ki so že kar zlata pravila pri zagotavljanju zdravega življenja: opustitev kajenja, neuživanje alkohola, preprečevanje debelosti z rednim gibanjem in zdrava prehrana, ki zagotavlja pravilno razmerje med dobrim in slabim holesterolom, izogibati pa se je potrebno tudi stresu, ki lahko še bolj škoduje že tako oslabelemu srcu.

Pri hudih okvarah zaklopko zamenjajo

Po besedah dr. Marije Mulej, specialistke internistke iz Kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Jesenice, je pri hudih okvarah zaklopk potrebna zamenjava zaklopke z umetno zaklopko, včasih se uporabi biološka živalska zaklopka. Indikacije za operacijo, tehnike in rezultati operacij so odvisni od bolnikove starosti in vrste okvare. Pri bolnikih z ugotovljenimi okvarami zaklopk so potrebni redni ultrazvočni pregledi srca, s katerimi ocenijo, ali je potreben operativni poseg.

Kajenje smrtni sovražnik nerojenega otroka

Bodoče matere morajo, zaradi zdravja svojih še nerojenih otrok, še toliko bolj paziti na svoj življenjski slog, saj lahko z njim uspešno preprečujejo nastanek prirojenih napak. Še posebno kritični so prvi trije meseci po spočetju. Zelo pereč problem je kajenje, saj ogljikov monoksid in nikotin zelo škodita tako materi kot otroku. Če so žile popkovine in posteljice zožene, po njih pa teče kri osiromašena s kisikom, bo plod dobil premajhno količino krvi, kar ima hude posledice, ki so lahko splav, prezgodnji porod, prenizka telesna teža, nepojasnjena smrt v prvem letu starosti in prirojene okvare organov.