Domači lovci v delu Kozoroga

Lovski društvi Kokra in Jezersko sta z Zavodom za gozdove Slovenije podpisali sporazum o sodelovanju pri lovu in lovskih opravilih v delu lovišča Kozorog.

Preddvor – V. d. direktorja zavoda za gozdove Andrej Kermavnar ter predsednika lovskih društev Stane Bergant (Kokra) in Zdravko Žižmond (Preddvor) so v četrtek ob navzočnosti preddvorskega župana Mirana Zadnikarja, predsednika državnega sveta Janeza Sušnika, poslanca Branka Grimsa in nekaterih večjih lastnikov gozdov podpisali sporazum o sodelovanju društev in zavoda, ki zadnji dve leti upravlja lovišče s posebnim namenom Kozorog. Sporazum ureja pogoje, pravice in dolžnosti, pod katerimi bodo lovci, člani obeh lovskih društev, lahko lovili v delu lovišča Kozorog, pomagali pri opazovanju in zbiranju različnih podatkov o divjadi, pri delih za preprečevanje škode po divjadi ter pri nadzoru lovišča, skrbeli za dobro sodelovanje z lastniki zemljišč in z občani, se strokovno izpopolnjevali, spoštovali etični kodeks in predpise.

V lovišču bodo lahko lovili le člani društev z veljavno lovsko izkaznico, ki so lastniki najmanj petnajstih hektarjev kmetijskih oz. gozdnih površin ali imajo na območju lovišča stalno prebivališče. Člani društva bodo enako kot v drugih lovskih družinah lahko opravili praktični del lovskega izpita. Sporazum bo veljal eno leto in se bo vsako leto avtomatično podaljšal za enako obdobje, če ne bo utemeljenih razlogov za prekinitev.

Kot je povedal Stane Bergant, sta na območju Kokre in Preddvora po drugi svetovni vojni že delovali lovski družini, vendar so jima lovišče leta 1949 odvzeli in ga vključili v novoustanovljeno državno lovišče Karavanke oz. kasneje Kozorog. V lovskih društvih Kokra in Preddvor se ob podpori občine in drugih že od leta 1992 dalje prizadevajo za vrnitev lovišča v upravljanje. Sporazum, ki so ga podpisali v četrtek, ne izpolnjuje njihove osnovne zahteve, vendar pa je po Bergantovem mnenju pomemben pri zagotavljanju pravice domačinov do odgovornega sodelovanja pri upravljanju prostora, ki ga naseljujejo in oblikujejo. V obeh društvih pričakujejo, da bo odslej manj konfliktov med lovci in lastniki zemljišč ter več tolerance in odgovornosti pri škodah po divjadi in da bodo boljši tudi odnosi z revirnimi lovci in predstavniki zavoda za gozdove.