Prvi pohod od Otoč do Rovt

Besedilo: Franci Pogačnik, Jože Košnjek
Kategorija: Zanimivosti / sreda, 21. november 2007 / 06:00

Na pobudo javne tribune in delovne skupine za razvoj turizma v Lipniški dolini je skupina pohodnikov z desnega brega Save na Martinovo nedeljo krenila na prvi pohod od Otoč do Rovt in nazaj.

Otoče – Zbrali so se v Otočah na železniški postaji, ki je bila nekdaj izhodišče mnogih in številnih romanj na Brezje. Pri ureditvi postaje naj bi sodeloval tudi Jože Plečnik. Oživela je ideja o oživitvi te poti in postavitvi razstave o gradnji gorenjske železnice, o ureditvi parka z repliko Marijinega kipa, ki so ga v vojnih dneh prenesli na Brezje, ter turistično-informacijskega središča z galerijo. Pohodniki so po poti Jakoba Aljaža prišli na Srednjo Dobravo in obiskali grob Aljaževe matere Elizabete. Spremljal jih je imeniten pogled na Jamnik in okoliški venec gora. Skozi dobravške »bošte« so prišli na Otoški in Zaloški Stovc. Pod njimi se je vila reka Sava, ki naredi v Otočah velik okljuk in otok. Po njem je vas najverjetneje dobila ime. Na drugi strani je bil lep pogled na cerkev na Brezjah in na rano v naravi, ki jo je med Ljubnim in Resjem naredila nova avtocesta. Mimo zaloške »luže« in v gozdu skritih vrtač, ki jim domačini pravijo kar doline, so prišli v Prezrenje, od koder so se spustili v dolino in prečili Lipnico preko brvi pod podružnično šolo. Na ekološki kmetiji Porta na Ovsišah (Vošah) so se ustavili, se okrepčali in nato mimo pokopališča, na katerem sta pokopana Prešernov sodobnik in rojak pesnik Jožef Žemlja in Josip vitez Pogačnik, predsednik prve slovenske vlade v državi SHS iz leta 1918, preko Poljšice po lepi razgledni poti hodili do Rovt. Po postanku na kmetiji Turk so se pohodniki skozi Češnjico in preko Barigle spustili v Kropo, kjer so bile še vedno opazne posledice poplav. Čez Stočje so se povzpeli na Dobrave in pot končali na ekološki turistični kmetiji Pri Štularju v Otočah.

Udeleženci prvega pohoda si bodo prizadevali, da bo postal tradicionalen, pot pa ustrezno označena. Prav tako morajo na Lipniško dolino in kraje v njej ustrezneje opozarjati table ob avtocesti, na primer z rjavo tablo pri izvozu Podtabor. Javnosti preveč skriti kraji v industrijsko sicer razviti Lipniški dolini so za domače in tuji turiste pravi biser, ki ga je treba obvarovati in preudarno predstaviti javnosti.