Razvoj je domena pogumnih

BSC Poslovno podporni center, d. o. o., Kranj je bil ustanovljen konec leta 1995, kot Regionalna razvojna agencija Gorenjske pa deluje od sprejetja Zakona o regionalnem razvoju leta 1999. Že od začetka se ukvarjamo s pospeševanjem podjetništva in lokalnega ter regionalnega razvoja. Ko smo začeli delovati, so na Gorenjskem obstajale tri regijsko usmerjene inštitucije: Zavod za zaposlovanje, območne obrtne zbornice in Območna Gospodarska zbornica Gorenjske. Vloga naštetih je znana.

Gorenjska, kot tudi druge slovenske regije, do leta 1995 ni imela inštitucije, ki bi celovito razmišljala o razvoju regije. Ni imela inštitucije, ki bi bila vmesnik med nacionalno in lokalno ravnjo. Zato smo najprej začeli skozi razvojne projekte pripravljati in izvajati nacionalno razvojno politiko na regionalni in lokalni ravni, ki jih je sofinancirala država, lokalna skupnost, EU ali pa smo denar zagotovili sami s komercialnimi aktivnostmi. V vseh letih delovanja smo uspeli pripraviti vrsto projektov in pridobiti sredstva EU (programi Phare, Leonardo da Vinci, …), usposabljali brezposelne za samozaposlitve in podobno. Sodelovali smo pri gradnji podjetniškega inkubatorja na Jesenicah, pri sanaciji Rudnika Žirovski vrh, gradnji Podjetniškega centra v Kranju, ustanovili Regijsko štipendijsko shemo, …

Z razvojnega vidika je regija doživela pomemben prelomni trenutek takrat, ko smo oblikovali močno razvojno partnerstvo z direktorji najpomembnejših podjetij v regiji in občinami ter drugimi razvojno usmerjenimi inštitucijami. To partnerstvo se je v letu 2004 oblikovalo v Regionalni razvojni svet Gorenjske, v sklopu katerega sodeluje več kot 150 različnih strokovnjakov, ki so določili gorenjske razvojne prioritete po različnih področjih: gospodarski in tehnološki razvoj, okolje, prostor in infrastruktura, človeški viri, razvoj podeželja, turizem, šport in kultura ter za investicije in identiteto regije.

Pomembna zmaga gorenjske regionalne razvojne agencije in regionalnega razvojnega sveta je bila, ko smo končno uspeli prepričati državo, da Gorenjska razvojno nazaduje (kar kažejo različni kazalci, tudi BDP) in zato potrebuje dodatne razvojne spodbude. In če do leta 2006 Gorenjska ni bila upravičena do neposrednih regionalnih spodbud in praktično ni dobila nobenega razvojnega denarja (razen, kar je naši agenciji in občinam uspelo pridobiti s kandidiranjem na razpisih ministrstev in preko uspešnih prijav na EU programe), potem so se z letom 2007 in novimi razvojnimi usmeritvami ter vstopom Slovenije v EU tudi za Gorenjsko odprli strukturni skladi, kohezijski sklad in celo viri neposrednih regionalnih razvojnih spodbud. Gorenjski naj bi bilo tako na voljo približno 500 milijonov evrov razvojnih pomoči do leta 2013, a le pod pogojem, da bo znala pripraviti projekte in projektno dokumentacijo za koriščenje teh sredstev.

Kaj so regionalne razvojne prioritete in kako bodo porabljena ta sredstva? Z vidika gospodarstva je najpomembnejši projekt GRE.GOR (Gorenjska gre gor), ki predvideva veliko investicij v gospodarstvo. Z vidika komunalne infrastrukture je pomemben projekt GORKI (Gorenjska komunalna infrastruktura), ki predvideva čez sto milijonov evrov investicij ter projekt CERO (Regionalni center za ravnanje z odpadki). Z vidika športne infrastrukture je najpomembnejši projekt Planica, ki se je že začel realizirati, z vidika razvoja človeških virov pa ustanovitev Univerze Gorenjska, Medpodjetniškega izobraževalnega centra, univerzitetnega kampusa v Kranju ter prilagoditev mreže gorenjskih šol potrebam gorenjskega gospodarstva. Vzporedno temu bodo ves čas potekali manjši razvojni projekti po vseh občinah Gorenjske.

Razvoj Gorenjske se torej dogaja, sedaj manj spontano in vedno bolj načrtno. Smo pa Gorenjci ostali Gorenjci; polni skepticizma, rezerviranosti, strahov, pretirane previdnosti, sumničavosti, ozkosti in mnogokrat prepolni negativne energije. Razvoj je vendarle domena pozitivnih ljudi, ljudi širokih obzorjih in znanja, ljudi, ki niso obremenjeni z nevoščljivostjo in raznimi strahovi. Razvoj je domena pogumnih in odprtih ljudi, teh pa je v regiji – glede na dolgoletne izkušnje – še vedno premalo. Razvoj pa se tudi tu dogaja. Ali pač ne?