Nockberge
Nockberge je narodni park na avstrijskem Koroškem. Z dijaki smo deset dni preživeli z domačini in vodniki parka. Park se imenuje biosferni park, kar pomeni, da ima zelo pestro rastlinsko odejo. Raznolikost rastlin je posledica različne prsti, ta pa nastane iz kamninske sestave, v kateri ni le apnenec, temveč tudi stare kamnine magmatskega izvora. Torej pestrost izvira iz podlage, »fundamenta«. Najbolj znana rastlina je špajka. Njene zdravilne učinkovine so prepoznali že Rimljani. Gorska cesta Nockalmstrasse, pritegne številne motoriste, kolesarje in avtomobiliste. Kmetom smo pomagali popravljati lesene ograje, da bo živina varno na paši. Med delom so mimo nas hodili turisti. Nekateri so radovedno spraševali, kdo smo in od kod smo. Slišali smo pohvale, celo zahvale, ker smo naredili nekaj namesto njih. Utrjevali smo planinske poti, ki jih uniči voda, nosili iz reke kamne kremenovega konglomerata, da bodo v Karlbadu lahko izvajali tradicionalne termalno-mineralne kopeli. Izvirsko vodo obogatijo z razbeljenimi kamni kremenovega konglomerata, ki gorsko studenčnico ogrejejo in obogatijo z minerali. Kadi so iz celega drevesnega debla. Stavba nima elektrike. Ljudje so pripravljeni drago plačati, da začutijo naravo, njen mir, pravi in pristni okus in se odklopijo od civilizacije. Gorski kmetje so se združili v nekakšno zadrugo. Krave krmijo izključno s seneno krmo. Ustanovili so skupno mlekarno Kaslab'n in blagovno znamko, v sklopu katere izdelujejo sire vrhunske kakovosti. Izdelke lahko prodajajo tudi na svojih kmetijah, v specializiranih trgovinah in hotelih. Torej nekakšno zadružništvo še kako deluje. Tudi mi smo bili nastanjeni v koči brez elektrike. Na dopust je prišel gost iz Hamburga, ki prihaja na isto mesto že 21 let zapored. Všeč sta mu mir in narava. Planino oskrbuje že vsaj četrta družinska generacija in ni videti, da bi jim bilo to v breme, pogubo ali finančno izgubo. Izdelujejo sir, maslo, skuto in druge mlečne izdelke. Da so na planini lahko samooskrbni, redijo tudi pujse, koze, krave, telice, osla. Kamorkoli smo prišli, vsi so govorili o volku, ki lomasti po gorah in dela škodo med živino. Kmetje zahtevajo odstrel, vodniki iz parka jih poskušajo nagovarjati k možnosti sobivanja. Ko smo omenili pastirske pse in dobre izkušnje z njimi, nad tem niso bili navdušeni. Bolj se nagibajo k subvencijam in odstrelu. Obiskali smo čebelarja in farmo postrvi. Brez dodane vrednosti je z osnovnim pridelkom težko, da ne rečem nemogoče preživeti. Pri dodani vrednosti upoštevajo tradicijo in sodobne potrebe ljudi. Tako zdravilna zelišča in seno prodajajo kot pripravke za seneno savno, kopel, zdravilne vzglavnike in še kaj. Zanimiv in lep izlet si lahko omislite le uro in pol vožnje od doma.