Nominator 276

Vse tako kaže, da je tudi slovensko "pomlad" ujela in presenetila jesen. Oh, vnemar politika.

Da le pospravijo svoje grabljice iz peskovnika, preden pride teta Evropa. Še dobro, da imamo slovensko Toskano, kot radi rečemo Goriškim Brdom, kjer jim tako pomlad kot jesen dobro uspevata. V Medani, prijetni vasi, v kateri se gnete največ briških vinskih zvezdnikov in so za potrebe etnografskih in še kakšnih praznikov združeni pod imenom To je Medana. Po precej uspelem prazniku Pozdrav pomladi so na domačiji družine Dolfo – očeta Rudolfa in sina Marka Skočaja pripravili še Jesen v Medani. »Anim Cumo« v furlanščini, furlanskem dialektu italijanskega jezika, pomeni - gremo zdaj. In smo šli. K Dolfovim, na lepo urejeno dvorišče okušat rdeča vina devetih Medanskih vinorejcev. In se nasmejat Markovi novi etiketi dolgo sušene rebule. Nastalo je sladko, predikatno, oljnato vino. Smejali smo se seveda tudi Ščurkovemu Stojanu, edinemu, ki lahko na kateremkoli »štantu« odpre steklenico druge etikete. In smo se domislili, ker ima že pet odraslih sinov, da je leto čez abrahama goden za župana. Stojana za župana! Z Ogleja gor čez je pihljala burja, rdeče je bilo prehladno, mi pa smo besedovali o prvem krogu in tistemu Martinu, ki goduje pri nas, na Slovenskem, in pri sosedih, na Hrvaškem, na dan drugega kroga. Vmes smo še o Furlanih in njihovi pokrajinski vladi Ricarda Illyja, ki je z odlokom dovolil, da se njihov avtohtoni tokaj navkljub evropski zakonodajni prepovedi lahko »kliče« še naprej furlanski tokaj.

Na dan sv. Martina iz Toursa (316-397) se evropske države različno spominjajo svetnika in se praznuje »praznik vina«. Dotlej je mošt kot nečisto in grešno novo vino, ob blagoslovu pa se spremeni v pravo. Lep praznik se tako zgodi na vseh naših vinorodnih območjih. Druženje, ki naj bi bil edini pravi motiv, spremljata raznolika hrana in mlado vino. Kje in za koga je najboljši, je seveda daleč ob absolutnega. Prijetna »mešanica« briškega merlota in cabernet sauvignona, k nam uvožene trte, in okusna avtohtona »kuh´hnja« sta na domačiji Zlatka Mavriča – Belice zdaj že tradicionalno naredili razpoloženje, ki bi ga bil nevoščljiv še kak drug svetnik. Belici, ki ima letos za seboj precej težko osebno izkušnjo, pa smo na vsak način privoščili uspelo martinovanje in simpatičen objem njegovih deklet: Slađe, Katje, Andreje in Vanje. Pod čudovito murvo, izpod katere se ob lepem vremenu vidi do Ogleja, je stopil Briški nonet, zapel na vsa grla in zagotovo bi se tudi Martinu milo storilo. Lepo!

Čudovit dan je bil pretekli ponedeljek v čarobno privlačni vasi Šmarje pri Kopru. V vasi na slemenu Šavrinskega griča, ki jo omenjajo že v devetem stoletju, je doma vinski hram Santomas družine Ludvika Nazarija Glavina, ki je oni dan slavnostno praznovala deseto obletnico blagovne znamke ter odprtje nove, 2400 kvadratnih metrov velike prenovljene kleti. »Zame je življenje kot hoja na goro. Višje ko se vzpenjaš, večji je razgled,« je s prispodobo opisoval prehojeno poslovno pot Ludvik Glavina, četrti v družinski generaciji vinogradnikov in oljkarjev. Pred odlično pripravljeno dobrodelno avkcijo, ki jo je vodil Mitja Meršol, slovenski časnikarski mag, sta se nam predstavila še simpatična hči Tamara, sicer biologinja, zadnji dve leti intenzivno zamenjuje hišnega enologa, Francoza Clauda Grosa. Deset skrbno izbranih vin, pretežno vertikalni, letni izbori refoška in caberneta, grand cuvéeja v steklenici rahoboom, štiriinpollitrski »flaški«, ter licitirani sodčki barrique so Skladu Silva prinesla zanimivo dobrodelno vsoto. Glasen aplavz so si prislužili zmagovalci licitiranih vin. Med njimi še posebej Emil Gaspari, slovensko ameriški poslovnež, ki je odkupi rahoboom Grand Couvee letnik 2000 številka 10 za spoštovanih 2500 evrov. Hm! Ludvik N. Glavina je častnemu gostu Emilu Gaspariju, ambasadorju slovenskih vin v Ameriki, podaril simbol kleti: tranzeno, zlat obesek, ki prikazuje kamnito ploščo iz stene šmarske cerkve, ter naslovno tablo za vinsko banko v kleti. Vinoljub Gaspari je bil leta 2006 Drnovškov odlikovanec za zasluge in osebni prispevek ter krepitev gospodarstva med Slovenijo in ZDA. Za negovanje vinske tradicije in plemenitenje prihodnosti pa skrbita doktorja enologije, člana vinarskega kolegija pri Vinski družbi Slovenije, Mojmir Wondra, predstojnik katedre za tehnologijo vin, in legenda Dušan Terčelj, ki je pred meseci izdal svoj knjižni prvenec - Kultura vina na Slovenskem. Joco Žnidaršič, legendarni urednik in fotograf Dela, je simpatično, s pomočjo svojega dolgoletnega kolega Mitja Meršola odprl pošto, s katero se mu je zahvalil predsednik George W. Bush za poslano mu fotomonografijo Slovenija lepotica Evrope. Na hribu Svete Marije pri Santomasovih, v osrčju istrskih lepot, je bilo sijajno druženje še dolgo v večer. Ob zanimivi družini Glavina, njihovem refošku, malvaziji in Jezerškovi kuhinji je bil praznik, ki ga je treba ponoviti. Kaj bo šele, ko bo Tamara povabila na svoj enološki presek. In bomo imeli šefinjo vlade … haha