Klasik z novimi idejami

Pred dnevi je fotograf Boštjan Gunčar, v Sloveniji ga najbolj poznamo po njegovih umetniških aktih, odprl nov atelje.

Pred osmimi leti je bil prvi v Sloveniji, ki je predstavil fotografije pod vodo. Živo se spomnim se množice plavalcev na novem zimskem bazenu, ki so si pod vodo ogledovali njegove slike. Vendar pa je prva fotografska ljubezen Boštjana Gunčarja zagotovo ženski akt. Po njem ga Kranjčani, po Gorenjskem in širše po Sloveniji najbolj poznamo. Za njim so številne odmevne fotografske razstave, vse od prve pred 24 leti pa do danes. »S fotografijo se preživljam od svojega dvajsetega leta, ves čas kot »svobodnjak«. Skorajda ni fotografskega žanra, v katerem se še ne bi preizkusil,« razlaga Boštjan, ki zadnja leta največ dela na področju komercialne in modne fotografije, fotografira za kataloge, manekenkam pripravlja tako imenovane »booke«, sodeluje z več arhitekti, zadnja leta pa ga kot uradnega fotografa pogosto srečujem tudi na odprtjih razstav Gorenjskega muzeja.

Pred nedavnim je v prostorih nekdanje tovarne Planika odprl nov atelje. Svojega tretjega, a kot pravi najbolj prostornega do sedaj. »V njem imam dovolj prostora za vso opremo, potrebno za studijsko fotografiranje, od profesionalnih luči do različnih ozadij, zelo hvaležna pa je stropna konstrukcija za reflektorje, ki mi zagotavlja več prostora na tleh …,« razmišlja Gunčar, ki je v atelje postavil tudi vitrino z različnimi starimi fotoaparati, ki jih je nekoč uporabljal sam ali pa jih je kupil na bolšjem trgu oziroma so mu jih prinesli prijatelji.

Zanimalo me je, kako se znajde med toliko različnimi fotografskimi žanri? »Rad imam fotografijo in izjemno uživam v družbi s fotoaparatom. Seveda se pri svojem delu z leti naučiš tudi rutine, a so fotografske situacije vselej drugačne, zanimive in ponujajo obilo izzivov.« Boštjan Gunčar, še vedno rad dela tudi s klasičnim analognim fotoaparatom, privlači ga črno-bela fotografija … Kljub temu da spremlja sodobno foto tehniko in gre na ta način s časom, pa zase priznava, da je zanj še vedno značilen star način fotografskega razmišljanja. »Sem predstavnik stare šole in računalnik ni gospodar moje fotografije,« je še dodal Boštjan, ki v prihodnosti razmišlja o monografiji, saj ima v svojem umetniškem opusu marsikaj pokazati. »Upam, da bo atelje počasi postal tudi prostor, kjer se bodo srečevali fotografi in multimedijski ustvarjalci, prostor, kjer bomo izmenjevali mnenja in razmišljali o novih izzivih.«