Slez za sluznice

V ljudskem zdravilstvu še danes prisegajo na čaj ali sirup iz sleza oz. ajbiša (Althea officinalis), saj ta izredna zdravilna rastlina vsebuje veliko sluzi, ki blažilno delujejo na razdraženo sluznico ust in žrela, pomirjajo kašelj in olajšujejo izkašljevanje.

Svojo moč pokažejo tudi pri vnetjih želodčne sluznice. V pogovornem jeziku mu lahko pravimo tudi ajpš, ajbiž, beli popelj, oslez, slezen, sliz, slizka, velika žlez ali zelnik.

Čas za korenine

Močne in mesnate korenine sleza kopljemo v jeseni, ko je količina sluzi v njih največja. Treba jih je oprati, zrezati po dolgem in hitro sušiti, najbolje pri umetni toploti. Sušimo jih več dni, vendar ne pri več kot 35 stopinjah Celzija. Posušene korenine stremo ali zrežemo na polcenitmetrske koščke in jih hranimo v dobro zaprtih posodah. Liste, ki so žametni in dlakavi, ter belo rožnate cvetove nabiramo poleti ob času cvetenja in jih fino posušimo.

Že dolgo res je v rabi slez

Viri poročajo, da so slez uporabljali že v starem veku. Omenjalo naj bi ga Sveto pismo, uporabljala kitajska in arabska medicina. V času velikih lakot je bilo zelo cenjeno hranilo. Stari Grki so z njim okrasili grobove, Rimljani pa so ga radi dodajali ječmenovi juhi. Precej pozneje je prah zdrobljenih slezovih korenin postal glavna sestavina slastnih angleških penastih slaščic, poznanih pod imenom Marshmallow. To ime je v bistvu tudi angleško ime za slez. Iz tega prahu so svoj čas pripravljali tudi bonbone. Bolj pomembno kot ti podatki je dejstvo, da so ga kot vir zdravilnih slezovih sluzi ljudje od nekdaj uporabljali za lajšanje in pomirjanje kašlja. Z njim so spodbujali izločanje seča in ledvičnih kamnov, zdravili vnetja in čire na želodcu ter celili rane.

Slez danes

Sluzi, ki jih slez vsebuje, učinkujejo na kožo in sluznice ter preprečujejo in blažijo vnetja v celotnem prebavnem traktu, v zgornjih dihalih in na koži. Kot piše dr. Katja Galle Toplak v Zdravilnih rastlinah na Slovenskem, je uporaba korenine sleza mnogostranska: pri katarjih prebavil, pri driskah, posebej pri dojenčkih in majhnih otrocih, pri vnetju želodčne in črevesne sluznice, živčnih bolečinah želodca, želodčnih čirih. Pomembna je uporaba pri katarju glasilk, pri hripavosti, kašlju, oslovskem kašlju, vnetjih v ustni votlini, pri parodontozi in pri rasti zobovja otrok. Slez uporabljamo tudi za grgranje pri vnetjih v ustih in grlu. Obkladke uporabljamo pri kožnih vnetjih, pri srbeči, suhi koži otrok in pri srbenju kože v starosti. Slez pripomore k ohranjanju gladke, mladostne in voljne kože. Tople obloge iz strte droge polagamo na ognojke, da hitreje dozore in se omehčajo.

Slezov preliv in sirup

Zdravilne rastline, ki vsebujejo sluzi, pripravimo na hladen način. Tako storimo tudi s slezom in ga pripravimo kot preliv oz. prelivek: dve žlički suhe ali sveže korenine namočimo v hladno vodo in pustimo, da stoji nekaj ur. Pred pitjem napitek segrejemo do primerne temperature. Tako storimo tudi s slezovimi listi in cvetovi. Pri kašlju in prehladu je učinkovita čajna mešanica iz slezovih korenin, plodov komarčka in plodov janeža, ki jo pripravimo kot poparek iz dveh žličk mešanice na skodelico čaja. Pijemo do tri skodelice vročega in z medom sladkanega čaja dnevno. Staro domače pomagalo zoper suh in dražeč kašelj, priljubljeno tudi pri otrocih, je slezov sirup, ki ga pripravimo sledeče: žličko zrezanih korenin na cedilu prelijemo z mešanico 1 g žganja in 45 g vode. Tekočino prestrežemo in jo ponovno prelijemo preko droge. To ponavljamo eno uro. Tako dobimo 40 g izvlečka, ki ga skuhamo skupaj s 60 g sladkorja. Še vroče nalijemo v stekleničke in dobro zapremo. Uživamo ga tri do petkrat na dan po eno do dve žlički. Če nimamo možnosti, da sami skuhamo ta zdravilni pripravek, ga kupimo v lekarni.